Claude Monet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 5:
 
== Življenjepis ==
Claude - Oscar Monet se je rodil v Parizu, očetu Adolphu Monetu in materi Louise - Justine Aubry. Ko je bil star pet let, se je družina preselila v [[Le Havre]] in tu je začel s šolanjem. Že v šoli je risal [[karikatura|karikature]]. Te je pričel prodajati pri 15. letih. V mestu, v katerem je živel, so ga zaradi tega vsi poznali. Leta [[1856]] je spoznal slikarja [[Eugène Boudin|Eugèna Boudina]], ki ga je prepričal, naj opusti izdelovanje karikatur in začne slikanje pokrajin. Monet se je takrat odločil, da bo tovrstno slikanje predstavljalo njegovo prihodnost. Boudin ga je naučil slikati v naravi. Ta je postala tudi ena glavnih značilnosti [[impresionizem|impresionizma]]. V letih [[1859]] in [[1860]] se je v Parizu učil realističnega slikanja, čeprav je oče temu nasprotoval. [[Vojaški rok]] je odslužil v [[Alžirija|Alžiriji]], kjer so ga prevzele barve [[Afrika|Afrike]]. Zaradi bolezni se je lahko predčasno vrnil domov. Leta [[1862]] je bil znova v Parizu. Delal je v [[atelje]]ju slikarja [[Charles Gleyre|Charlesa Gleyreja]], ki je bil takrat zelo znan. Spoznal je tudi druge slikarje: [[Auguste Renoir|Augusta Renoira]] (1841-1919), [[Alfred Sisley|Alfreda Sisleya]] (1839-99) in [[Frédéric Bazill|Frédérica Bazilla]] od katerih je črpal svoje slikarske ideje. Leta [[1863]] so imeli impresionisti razstavo v ''Salon des Refusés'' (salon zavrnjenih). Leta [[1869]] je živel z Renoirjem[[Renoir]]jem, skupaj sta slikala, njegove slike pa so večkrat zavrnili v Salonu. Leta 1870 se je poročil s Camille Doncieux, z njo je imel tudi enega sina, Jeana. Da bi se izognil vpoklicu v vojsko ([[Francosko-pruska vojna]] 19. julij 1870), se je preselil v [[London]], kjer je bival eno leto. V maju 1871 je zapustil London ter za kratek čas živel v Zaandamu na Nizozemskem, kjer je naredil petindvajset slik. Preden se je vrnil v Francijo, se je ustavil še v Amsterdamu.
 
V Francijo se je vrnil leta [[1871]], in se preselil v [[Argentuil]], blizu Pariza. V letu 1872 1872 je naslikal ''Impresijo, sončni vzhod'' (''Impression, soleil Levant''), ki prikazuje pokrajino pristanišča Le Havre. Visela je na prvi razstavi impresionistov leta 1874, zdaj je v Musée Marmottan Monet v Parizu. Na tej razstavi je bila tudi slika z naslovom ''Boulevard des Capucines'', ki je sedaj v Puškinovem muzeju v Moskvi. Leta 1874 se je za kratek čas vrnil na Nizozemsko. S prijatelji so ustanovili ''Društvo anonimnih umetnikov, slikarjev, kiparjev in grafikov'' (''Societe Anonyme des Artistes, Peintres, Sculpteurs et Graveurs'') ter leta 1874 začeli samostojno razstavljati. Iz poimenovanja slike ''Impresija'' je leta [[1877]] nastalo ime impresionističnega gibanja sočasno z njihovo tretjo razstavo.
Vrstica 13:
Monet je postal znan in posledično premožen slikar. Lahko je kupil hišo z vrtom v Givernyju in leta 1890 zgradil rastlinjak in studio, prostorno stavbo dobro osvetljeno s strešnimi okni. Lotil se je izdelave serije slik, v katerem je bil predmet upodobljen v različnih svetlobnih in vremenskih razmerah. Petnajst slik ''Kopice sena'' je bilo razstavljenih v Galerie Durand - Ruel leta 1891. Kasneje so nastale še slike: ''Rouenska katedrala'', ''Topoli'', ''Parlament'', ''Jutro na Seni'' in ''Lokvanji''.
 
V spremstvu nove žene je veliko potoval: (London, [[Benetke]], [[Španija]], [[Norveška]]). Med letoma 1883 in 1908 je Monet potoval po [[Sredozemlje|Sredozemlju]], kjer je naslikal znamenitosti, pokrajine in pristanišča, kot je ''Bordighera''. V Benetkah je naslikal pomembno serijo slik. Leta 1871 je v Londonu obiskal razstavo slik [[Joseph Mallord William Turner|Williama Turnerja]]. Temačni barvni toni [[Anglež]]a so ga močno presenetili. V prvih letih 20. stoletja se je posvečal zlasti znamenitostim Londona ([[Parlament]], [[Waterloo Bridge]] in [[Charing Cross Bridge]] v [[megla|megli]]).
 
Ko je tudi Alice leta [[1911]] umrla, se je odločil, da ne bo več zapustil domače hiše in da ne bo več slikal. Najstarejši sin Jean, ki je bil poročena z Aliceno hčerko Blanche, je umrl leta 1914. Blanche je poslej skrbela za Moneta, ki se mu je začela razvijati [[siva mrena]]. Med prvo svetovno vojno je naslikal serijo ''Jokajoče vrbe'' kot poklon francoskim padlim vojakom. Leta 1923 so mu operirali sivo mreno, vendar se na do tedaj naslikanih slikah opazi rdečkasti ton, ki je značilen za prizadet vid. Po operaciji je imel težave z [[Ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo]] in je zato nekatere slike prebarval z modro.
 
5. decembra 1926 je umrl zaradi pljučnega [[rak (bolezen)|raka]] v starosti 86 let. Pogrebu, ki je bil v družinskem krogu, so med drugimi prisostvovali tudi prijatelji [[Georges Clemenceau]], [[Pierre Bonnard]], [[Édouard Vuillard]] in [[Ker-Xavier Roussel]]. Njegovo hišo v Givernyju je Monetov sin Michel, njegov edini dedič, podaril Francoski akademiji za likovno umetnost (del Institut de France) leta 1966. V hiši so predmeti iz njegovega življenja, ne pa tudi njegove slike, je pa njegova izjemna zbirka japonskih [[lesorez]]ov. Hišo z vrtovi so leta [[1981]] odprli za javnost. Večina obiskovalcev si ogleduje oba dela vrta, ki sta rekonstruirana tako, kakor sta bila zasajena v času Monetovega življenja. Spominski dom privablja veliko število turistov.
 
== Umetniški opus ==