Slovenski znakovni jezik: Razlika med redakcijama

Slovenski znakovni jezik ima svojo strukturo, ki pa ni enaka slovenskemu govornemu jeziku, kar pomeni, da slovenščine ne moremo dobesedno prevajati v kretnje in kretanje.

Znakovni jezik se je razvil iz potrebe gluhih ljudi po tem, da ostalim izrazijo svoje potrebe, želje in misli. Velja za najstarejšo obliko sporazumevanja. Začetke znakovnega jezika je opisal že [[Platon]].

LetaŽe leta 1840 je bil v [[Gorica|Gorici]] ustanovljen slovensko-italijanski zavod za gluhe otroke in je deloval do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Druga šola za gluhe je bila samostanska šola v [[Šmihel|Šmihelu]], kjer je pouk potekal po oralni metodi, kretanje pa je bilo prepovedano. Vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja so strokovnjaki zagovarjali učenje sporazumevanja v govornem jeziku in branja z ustnic. V [[80. leta|osemdesetih letih]] se je tudi v Sloveniji razširila uporaba kretenj.