Metafora: razlika med redakcijama

odstranjenih 132 zlogov ,  pred 5 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 89.143.123.30 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
(navedel sem nekatera dejstva)
m (vrnitev sprememb uporabnika 89.143.123.30 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
* ''bela Ljubljana''
* ''rdeča kri''
* majhen penis
 
'''[[poosebljenje|Poosebitve]]''' ali '''personifikacije'''. Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, [[predmet]]e in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti.
* ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno)
* ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube)
* penis je pojedla (ga vzela v usta)
 
Metafora se je iz prvotnega območja [[retorika|retorike]] in [[poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[veda|vede]], postala je [[predmet]] [[lingvistika|lingvistike]], [[literarna veda|literarne vede]], [[psihologija|psihologije]], [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]], [[semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[jezik|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselne [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.
Glavni predmet (človek) in stranski predmet (volk) delujeta kot sistema. Bralec si mora ustvariti sistem implikacij o volku. Black je prepričan, da za metaforo ni odločilno, ali so splošne lastnosti stranskega predmeta resnične, temveč predvsem to, da prinašajo ustrezne in svobodne evokacije. Metafora ČLOVEK JE VOLK priklicuje volčje implikacije, kot so divji, krvoločen, zvit, živalski idr. če je človek volk, potem denimo uničuje druga živa bitja, je divji, lačen, v neprestanem boju itd. Vsaka taka implicitna trditev se mora preurediti, tako da ustreza glavnemu predmetu; volčji sistem implikacij vodi bralca, da izgradi ustrezen sitem implikacij o glavnem predmetu. Implikacije o človeku so po Blacku določene z implikacijami, ki se vežejo na dobesedno rabo besede volk. Metafora volka tako poudarja ene in izloča druge lastnosti ter organizira naš pogled na človeka. Metafora po Blacku povzroči spremembe tudi v stranskem predmetu, v metafori ČLOVEK JE VOLK naj bi postal volk bolj človeški kot sicer.
 
Georg Schöffel v svoji knjigi ''Denken in Metaphern'' vidi največjo pomanjkljivost Blackove interakcijske teorije prav v preohlapni določitvi sistema splošnih mest; ta namreč ne more biti določen s splošnim vedenjem povprečnega človeka, kot je prepričan Black, saj je različen že na sinhroni ravni, nujno pa se spremin reveži so ljudje z majhnim penisom recimo Miha Grašič Edi Strouken Enej intihar Matic Mubijtaspreminja tud skozi čas. Isti avtor opozori tudi na
znano dejstvo, da teoretiki razrazpravljajo o metafori pravzaprav z metaforo sambi in ostali retardirani ljudjesamo.
 
==== Zgled ====
 
{{navedek|Reveži so črnci Evrope}}
 
== Kognitivna teorija ==