Sveti zakon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
točneje
Vrstica 1:
{{krščanstvo}}
:''Za druge pomene glej [[Zakon (razločitev)]].''
'''Zakramênt svétega zakóna''' (po domače tudi '''cerkvena poroka''') je [[krščanstvo|krščanski]] [[zakrament]], pri katerem [[Bog]] podeljuje svojo [[Božja milost|milost]] [[Ženin|ženinu]] in [[nevesta|nevesti]], ki sta se odločila za skupno življenje v zakonski zvezi.
 
Zakon velja za [[zakrament]] v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih Cerkvah]] (pri [[protestanti|protestantih]] velja samo za obred brez moči [[zakrament]]a).
Vrstica 20:
Sklenitev zakona ni dovoljena med ožjimi sorodniki, prav tako ni možna sklenitev zakona z več kot enim možem (oziroma več kot eno ženo) naenkrat. Veljavnost zakramenta svetega zakona traja do smrti. Po smrti moža oziroma žene se lahko drugi zakonec ponovno poroči.
 
[[CerkevRimskokatoliška (organizacija)|Cerkev]]cerkev ne priznava možnosti razveze oziroma [[ločitev|ločitve]] zakona, po kateri zakon ne bi bil več veljaven. Obstajajo pa primeri izrednih okoliščin, ko se lahko razglasi, da zakon sploh še ni zares stopil v veljavo (npr.: če [[Ženin|ženin]] takoj po poroki vstopi v [[samostan]] in z [[nevesta|nevesto]] še ni imel [[spolni odnos|spolnih odnosov]]).
 
PolegRimskokatoliška tega [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]cerkev pozna tudi '''ločitev od mize in postelje'''. To je pravzaprav le uradna ugotovitev, da zakonca ne živita več v skupnem gospodinjstvu. Po ločitvi od mize in postelje sklenitev zakramenta svetega zakona z drugo osebo ni možna, dokler je sozakonec še živ.
 
Moški, ki je že prejel [[duhovniško posvečenje]], se po tem praviloma ne more več poročiti (glej: [[celibat]]). Spregled od tega pravila lahko v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] podeli le [[papež]] osebno - po lastni presoji.