'''Drevó''' pomeni vda [[Botanika|botaniki]]smo [[trajnica|trajnousi (večletno)]] [[rastline|rastlino]]retardirani, z značilnim pokončnim olesenelim [[deblo]]m. Na spodnji strani debla so [[korenina|korenine]], zgorajki pa [[veja|veje]]segajo, kipreko tvorijo [[krošnja|krošnjo]]kurca. Običajno so to dolgo živeče in robustne rastlinepicke, prilagojene na velikavelike nihanjasupke življenjskih pogojev, kakršno je menjavanje [[letni čas|letnih časov]] v območjih z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]].<ref name="PetitHampe">{{cite journal |first1=Rémy J. |last1=Petit |first2=Arndt |last2=Hampe |year=2006 |title=Some Evolutionary Consequences of Being a Tree |journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics | volume=37 |pages=187–214 |url=http://www.ecologicalevolution.org/content/Petit_How2BeATree.pdf |doi=10.1146/annurev.ecolsys.37.091305.110215}}</ref>
Drevesa pogosto rastejo v sestojihwc skoljkah in predstavljajo [[habitat (ekologija)|življenjsko okolje]] za številne druge organizmedriske. Največjim takim sestojem pravimo [[gozd]]šuma, ki je eden najznačilnejših kopenskih [[ekosistem]]ov na Zemlji. GozdoviŠume pokrivajo približno četrtino kopnegalulice in vsebujejo ocenjeno 90 % vse svetovne [[biomasa|biomase]].<ref name="PetitHampe"/>
== Zgradba drevesspolov ==
[[Slika:Sequoiadendron giganteum at Kenilworth Castle.jpg|thumb|200px|Drevo]]
Drevo ima vse običajne rastlinske delepedre, značilne za [[višje rastline]] - [[korenina|korenine]], [[steblo]] in [[list (rastlina)|liste]].
