Mihail Nikolajevič Tuhačevski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nadomestitev lifetime |
tekst+ |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|image=Tukhachevsky-mikhail.jpg|opis=Maršal Sovjetske zveze Mihail Nikolajevič Tuhačevski|caption=''[[Maršal Sovjetske zveze]] Mihal Nikolajevič Tuhačevski''}} ▼
'''Mihail Nikolajevič Tuhačevski''' ([[ruščina|rusko]] Михаил Николаевич Тухачевский), [[maršal Sovjetske zveze]], * [[16. februar]] [[1893]], [[Smolensk]], † [[11. junij]] [[1937]], [[Moskva]].
Bil je eden najsposobnejših vojaških voditeljev [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Izredno duhovno ustvarjalen vojak, ki je moderniziral [[Rdeča armada|rdečo armado]] in obdan s slavo, pridobljeno z zaslugami v [[Ruska državljanska vojna|Domovinski vojni]]. Objavil je več del iz in vojaške zgodovine.
▲{{Infopolje Oseba|image=Tukhachevsky-mikhail.jpg|opis=Maršal Sovjetske zveze Mihail Nikolajevič Tuhačevski|caption=''[[Maršal Sovjetske zveze]] Mihal Nikolajevič Tuhačevski''}}
== Življenjepis ==
Rodil se je v plemiški družini. Kot poročnik carske armade se je v [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] boril proti Nemcem in bil ujet. Leta 1917 je pobegnil iz nemškega ujetništva in se pridružil [[Oktobrska revolucija|ruski revoluciji]]. Naslednje leto je postal član [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Ruske social-demokratske delavske stranke (boljševikov)]]. Tega leta se je tudi pridružil rdeči armadi ter hitro napredoval. Postal je vojaški komisar moskovskega področja, nato poveljnik 1. in 8. armade na južni fronti. Leta 1919 je poveljeval 5. armadi na vzhodni fronti, kjer je s svojimi akcijami odločno pripomogel k zmagi nad bivšim carskim admiralom [[Aleksander Vasiljevič Kolčak|Kolčakom]], ki je v [[Omsk]]u ustanovil svojo vlado. Naslednje leto je kot poveljnik kavkaške fronte vodil operacije proti belim ob severnem Donu in porazil enega od vodilnih poveljnikov bele garde, nekdanjega načelnika štaba carske vojske generala [[Anton Ivanovič Deniken|Denikena]]. Nato je poveljeval kavkaški in zahodni fronti ter se boril proti [[Poljska|poljski]] vojski generala [[Jozef Pilsudski|Pilsudskega]]. Kot poveljnik 7. armade je leta 1921 pomagal zadušiti upor mornarjev v mornariški bazi v Kronštadu. Leta 1922 je postal poveljnik zahodne fronte. Po končani revoluciji je leta 1925 postal član revolucionarnega vojnega sveta nato pa načelnik štaba rdeče armade. Med leti 1931-1937 je bil namestnik [[Ljudski komisar|ljudskega komisarja]] za obrambo in namestnik predsednika Revolucionarnega vojaškega sveta Sovjetske zveze.
Leta 1937 je bil kot žrtev [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovih]] [[Čistka|čistk]] na tajnem procesu skupaj s še drugimi generali obsojen in ustreljen. Še 1. maja 1937 je stal poleg Stalina na Leninovem mavzoleju in spremljal mimohod čet prvomajske parade. Enajst dni kasneje je bil odstavljen, 12. junija pa je bilo objavljeno, da so bili on in njegovi tovariši ustreljeni. Zaroto (če je sploh bila) naj bi odkrila sovjetska tajna policija ([[NKVD]]). Tuhačevski naj bi bil ob aretaciji ranjen, zato so ga na pogovor s Stalinom odnesli. Po dolgem prepiru s Stalinom je bil odpeljan v zapor in 11. junija ustreljen. Njegovo smrtno obsodbo so uradno sprejeli in potrdili tudi drugi štirje maršali: [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Vorošilov]], [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Budjoni]], [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Bljuher]] in [[Aleksander Iljič Jegorov|Jegorov]]. Slednja dva pa sata postala žrtvi čistk kmalu zatem.
Leta 1956 je bil rehabilitiran.
== Viri ==
* ''Enciklopedija leksikonografskog zavoda'', knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.
* Deutscher, Isaac. ''Stalin-Politična biografija''. Globus, Zagreb 1977
* Skupina avtorjev. ''Stoletje svetovnih vojn''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1981.
{{Portal-Vojaštvo}}
{{Marsal_SZ}}
{{soldier-stub}}
{{
[[Kategorija:Maršali Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Sovjetski generali]]
| |||