Redakcija: 09:03, 27. oktober 2014 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj infopolje Oseba namesto Bioslika ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:43, 8. januar 2015 uredi razveljavi 193.2.11.2 (pogovor) En dolgi u in ena velika začetnica Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Infopolje Oseba\|image=Pavle_merku.JPG\|opis=Pavle Merkù na Slovenskem slavističnem kongresu v Trstu (Narodni dom, Via Filzi 14) 19. oktobra 2007\|caption=''drDr. Pavle Merkù''}} '''Pavle Merkù''' [páwle ~~merkù~~merkú], [[Slovenci\|slovenski]] [[skladatelj]], [[etnomuzikolog]], [[slovenist]] in [[etimolog]], * [[12. julij]] [[1927]], [[Trst]], † [[20. oktober]] [[2014]], [[Trst]].<ref>{{navedi novice\| url=http://www.delo.si/kultura/glasba/poslovil-se-je-pavle-merku.html \|title=Poslovil se je Pavle Merkù \|date=20.10.2014 \|work=[[Delo (časopis)\|Delo]] \|accessdate=20.10.2014}}</ref> Študij [[slavistika\|slavistike]] je leta 1950 končal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani\|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], [[doktorat\|doktoriral]] pa na [[Univerza v Rimu\|Univerzi v Rimu]] leta 1960. [[glasbena kompozicija\|Kompozicije]] se je učil v Trstu. Kot skladatelj je ustvarjal predvsem za [[komorna glasba\|komorne]] in [[pevski zbor\|zborovske]] [[glasbeno-instrumentalna zasedba\|zasedbe]]. Komponiral je [[opera\|opero]] ''Kačji pastir''. V njegovem delovanju se pojavljata dve razsežnosti, [[glasba]] in [[slovenistika]]. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril v zbiranje pesmi pri Slovencih v [[Italija\|Italiji]], to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je 1976 objavil v knjigi ''Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji''. Leta 2004 je izdal [[knjiga\|knjigo]] ''1300 primorskih priimkov'', ki dopolnjuje raziskave slovenskega [[etimolog]]a [[France Bezlaj\|Franceta Bezlaja]]. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti\|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Vrstica 11: Leta 2006 je prejel [[Kozinova nagrada\|Kozinovo nagrado]] za zaokrožen skladateljski [[opus]]. Leta 2007 mu je [[Slavistično društvo Slovenije]], katerega častni član je bil, podelilo priznanje za življenjsko delo na področju raziskovanja [[Slovenščina\|slovenskega jezika]] na zahodni meji. Kot je v utemeljitvi priznanja Slavističnega društva Slovenije zapisala [[Alenka Šivic Dular]], imajo znotraj Merkujevih [[jezikoslovje\|jezikoslovnih]] raziskav največjo težo njegova »"raziskovanja osebnih in zemljepisnih lastnih imen na [[Trst\|Tržaškem]], [[Gorica\|Goriškem]] in v [[Benečija\|Benečiji]] ter opozarjanje na sledove slovensko-[[Furlanščina\|furlanskega]] stika (''Slovenski priimki na zahodni meji'', 1982; ''La toponomastica del Comune di Duino-Aurisina'', 1989; ''La toponomastica dell'Alta val Torre'', 1997; ''1300 primorskih priimkov'', 2004; ''Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu'', 2006). Nekatere Merkujeve knjige se uvrščajo med temeljna področna dela, njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop pa med znamenja slovenske fizične in kulturne navzočnosti v Trstu.«"<ref>Alenka Šivic Dular: Pavle Merkù. Nagrajenca Slavističnega društva Slovenije za leto 2007. Miran Košuta (ur.): ''Živeti mejo: Slovenski slavistični kongres, Trst, 18.-20. 10. 2007''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 18), 2007. {{COBISS\|ID=234514432}}</ref> Je prejemnik [[Prešernova nagrada\|Prešernove nagrade]] za življenjsko delo (2014).<ref>{{navedi novice\| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/presernova-nagrajenca-sta-pavle-merku-in-vladimir-kavcic/329345 \|title=Prešernova nagrajenca sta Pavle Merku in Vladimir Kavčič \|date=7.2.2014 \|work=[[MMC RTV-SLO]] \|accessdate=7.2.2014}}</ref>

Pavle Merkù: Razlika med redakcijama