Slovenska skupnost v Italiji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 207:
 
Italijansko kraljestvo je imelo še dodaten pohlep po slovenski zemlji, ki ga je opravičevala z nujo uveljavitve državnih meja na naravnih mejah [[Alpe|Alp]] in [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], ki so učinkovita reliefna pregrada za [[Apeninski polotok]] (ta naravna meja pa poteka globoko po slovenskem etničnem ozemlju); istočasno pa je izvaljala asimilacijsko politiko v škodo novih italijanskih državljanov slovenskega porekla.
{{bar box
| width = 248410px
| align float = right
|title = {{multiple image
|align=center
| image1 = Austria Hungary ethnic.svg
|width1=183
|caption1=Razdelitev avstro-ogrskega ozemlja
| image2 = Treaty of Rapallo.png
|width2=200
|caption2=Del slovenskega naselitvenega prostora, ki je bil dodeljen Italiji z rapalsko pogodbo}}
| footer caption = <u>Razdelitev avstro-ogrskega ozemlja</u> in (''desno'') <u>del slovenskega naselitvenega prostora, ki je bil dodeljen Italiji z [[Rapalska pogodba|rapalskoRapalska pogodborazmejitev]]</u>.<br/>Rapalska razmejitev in naknadna priključitev Reke Italiji, je dala možnostomogočila 390-tisočim Italijanom, da so prešli pod italijansko upravo (Le 15.000 italijanskih dalmatincev je ostalo na delu ozemlja, ki je bil dodeljen [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]]). Istočasno pa se je znašlo v Italijanski kraljevini 320.000 Slovencev, od katerih je 190.000 prebivalo na skoraj izključno s Slovenci naseljenem območju (Tolmin, Gorica-okolica, Sežana, Dolina, Dekani, Marezige, Podgrad, Jelšane, Materija, Idrija, Postojna in Ilirska Bistrica), in okoli 170.000 Hrvatov.''<ref>Boris Gombac, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi&Vivaldi Editore, Pontedera 2007</ref>
}}
Iredentistični krogi tržaške italijanske buržoazije, ki so živeli na Avstrijskem primorju so tudi hrepeneli po tem, da bi se znebili slovanske prisotnosti:
{{quote|»Nacionalni boj v Istri je neizogiben in se lahko konča edinole s popolnim izginotjem ene od obeh ras, ki si nasprotujeta. Če bomo le imeli srečo, da bomo prešli pod vlado naše italijanske domovine, se bomo z lahkoto znebili teh slovenskih in hrvaških kmetavzarjev.«|Ruggero Timeus (1911)}}
}}Apetite po širjenju ozemlja si je Italija potešila v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je s tajnim [[londonski sporazum (1915)|londonskim sporazumom]] (1915) prekinila nevtralnost in napadla Avstro-Ogrsko. Odprla se je za slovensko civilno prebivalstvo katastrofalna [[soška fronta]], po vojni pa je z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo (1920)]] celotna Primorska pripadla Italiji. Nepridobljene zgodovinsko romanske teritorije [[Dalmacija|Dalmacije]] je Italija obravnavala kot »pohabljeno zmago« (italijansko ''vittoria mutilata''), kar je bilo podlaga za nadaljevanje italijanskega iredentizma.{{-}}
{{Več slik
| align = right
| footer = <u>Razdelitev avstro-ogrskega ozemlja</u> in (''desno'') <u>del slovenskega naselitvenega prostora, ki je bil dodeljen Italiji z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]]</u>.<br/>Rapalska razmejitev in naknadna priključitev Reke Italiji, je dala možnost 390-tisočim Italijanom, da so prešli pod italijansko upravo (Le 15.000 italijanskih dalmatincev je ostalo na delu ozemlja, ki je bil dodeljen [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]]). Istočasno pa se je znašlo v Italijanski kraljevini 320.000 Slovencev, od katerih je 190.000 prebivalo na skoraj izključno s Slovenci naseljenem območju (Tolmin, Gorica-okolica, Sežana, Dolina, Dekani, Marezige, Podgrad, Jelšane, Materija, Idrija, Postojna in Ilirska Bistrica), in okoli 170.000 Hrvatov.<ref>Boris Gombac, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi&Vivaldi Editore, Pontedera 2007</ref>
| width = 248
| image1 = Austria Hungary ethnic.svg
| alt1 = Rumeni karton
| image2 = Treaty of Rapallo.png
| alt2 = Rdeči karton
}}Apetite po širjenju ozemlja si je Italija potešila v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je s tajnim [[londonski sporazum (1915)|londonskim sporazumom]] (1915) prekinila nevtralnost in napadla Avstro-Ogrsko. Odprla se je za slovensko civilno prebivalstvo katastrofalna [[soška fronta]], po vojni pa je z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo (1920)]] celotna Primorska pripadla Italiji. Nepridobljene zgodovinsko romanske teritorije [[Dalmacija|Dalmacije]] je Italija obravnavala kot »pohabljeno zmago« (italijansko ''vittoria mutilata''), kar je bilo podlaga za nadaljevanje italijanskega iredentizma.{{-}}
 
=== Fašizem in druga svetovna vojna (1922–1945) ===