|
'''Odnosi z javnostmi '''([[angleščina|angleško]]: ''public relations'', [[francoščina|francosko]]: ''relations publique'', [[nemščina|nemško]]: ''Öffentlichkeitsarbeit'') so stroka, ki se ukvarja natankoz s temvzpostavljanjem, kargrajenjem namin njeno slovensko ime pravi: zvzdrževanjem odnosiodnosov med nekim subjektom (navadno podjetjem, vendar enako velja za vse vrste [[organizacija|organizacij]] in celo nekatere posameznike) in njegovimi [[déležniki]]<ref>TERMIS, Terminloška zbirka odnosov z javnostmi</ref> in [[javnost]]mi. So sistematično načrtovan in usmerjan proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti javnosti prek obojestransko zadovoljivega, interaktivnega [[komuniciranje|komuniciranja]], ki temelji na odprtem, [[demokracija|demokratičnem]] in značajskem delovanju “obeh” strani - organizacije in javnosti. So sistematičen proces urejenega dolgoročnega internega in eksternega [[Komuniciranje|komuniciranja]] organizacije in njenih ciljnih javnosti z namenom, da se ohrani ali izboljša ugled organizacije. Odnosi z javnostjojavnostmi imajo predvsem dva temelja: prvi vsakomur daje pravico, da sam zagovarja svoje interese, kakršnekoli že ima in kakorkoli jih že vidi, drugi pa vsakomur nalaga, da zagovarja svoje interese sam ali v sodelovanju z drugimi. Izraz [http://en.wikipedia.org/wiki/Public_relations »public relations"] je v pomenu odnosov z javnostmi v dvajsetih letih XX. stoletja uvedel [[Edward Bernays]].
== Odnosi z javnostmi ali »stiki z javnostjo« ==
Razlika med terminom, ki se je v [[Slovenija|Sloveniji]] uveljavil v polpretekli zgodovini - »''stiki z javnostjo''« - ni samo formalne narave, temveč tudi [[Etimologija|etimološke]] in [[Semantika|semantične]]. Stiki so namreč vedno nenačrtovani, enkratni in občasni dogodki, odnosi pa so načrtne, stalne, dalj časa trajajoče in ponavljajoče aktivnosti. Pri odnosih z javnostmi [[komuniciranje|komuniciramo]] torej stalno, s številnimi in različnimi skupinami z jasno definiranimi in določenimi cilji ter strategijami za doseganje ciljev. Ne glede na morebitno lektorsko pripombo češ, da je beseda “[[javnost]]” v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]] že množični samostalnik, jo slovenska [[komunikologija|komunikološka]] stroka uporablja v množini - “''javnosti''”<ref>Verovnik, T. 2002. [http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20025Verovnik.PDF Slovensko izrazje odnosov z javnostmi]</ref>. S tako uporabo besede »javnost« se želi posebej poudariti, da imamo opravka z različnimi interesnimi ali ciljnimi skupinami, saj ljudje nismo homogena skupina z enakimi interesi, potrebami in prizadevanji. V odvisnosti od interesov in ciljev, ki jih želimo doseči, se približujemo eni ali drugi skupini. Hkrati smo torej lahko sestavni del več različnih javnosti, ki se oblikujejo okoli problemov.
Izraz »odnosi z javnostmi« so slovenski komunikologi tvorili po vzoru ''»international relations«'' – "''[[mednarodni odnosi]]"''. [[Država|Države]] med seboj nimajo namreč le stikov ("''contacts"'' v [[angleščina|angleščini]]), temveč nekaj več – odnose ("relations"). Podobno mora veljati tudi za organizacije. Vzpostavljati, graditi in vzdrževati morajo odnose z različnimi skupinami ljudi znotraj in zunaj meja; biti morajo v odnosih z javnosmi. S tem pa pridemo do ključnega vprašanja – biti v odnosih s kom? Uspeh vsake organizacije je odvisen od množice ljudi in drugih organizacij. Tem [[Američan]]i pravijo "''stakeholders"'', kar smo po njihovem vzoru v [[slovenščina|slovenščino]] prevedli z ''"[[déležniki]]"'' (»stakeholders« je starinski angleški izraz za »shareholders«, natanko tako, kot je "déležnik" starinski slovenski izraz za »delničarja« - in prav za to gre, da imajo podjetja poleg lastnikov, delničarjev, še druge skupine vplivnežev, od katerih so odvisne in katerim morajo zato za svoje delo odgovarjati). Déležniško skupino prepoznamo z odgovoroma na naslednji vprašanji:
|
