Volitve predsednika Republike Slovenije 2007: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m Bot: en:Slovenian presidential election, 2007 je dober članek; oblikovne spremembe
SportiBot (pogovor | prispevki)
popr. parameter language
Vrstica 25:
| after_party = neodvisen
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2007''' so potekale z namenom izvolitve naslednika drugega [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]] [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] za petletni mandat.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.people.com.cn/90001/90777/6220791.html |title=Slovenian presidential election to be held in October |publisher=Xinhua |date=2007-07-20 |accessdate=2008-09-21|language=v angleščinien}}</ref> Takratni [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[France Cukjati]] je volitve razpisal 20. junija 2007.<ref>{{Navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/volitve-cez-tri-mesece.html|title= Volitve čez tri mesece|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-06-20 }}</ref>
 
V prvem krogu volitev 21. oktobra 2007 se je za izvolitev potegovalo sedem predsedniških kandidatov,<ref>{{Navedi splet|url= http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3106278|title=Sedem kandidatov na volitve |accessdate=2008-09-05 |publisher=24ur.com |date=2007-09-27 }}</ref> trije neodvisni in štirje strankarski. Več političnih dogodkov in tudi napetosti med vlado in opozicijo je zasenčilo volilno kampanjo. [[Lojze Peterle]], eden od favoritov za izvolitev, ki ga je podpirala konservativna vladna koalicija, je zmagal v prvem krogu volitev, toda s precej manjšim številom glasov, kot so jih napovedovale predvolilne javnomnenjske ankete. V drugem krogu, ki je potekal 11. novembra 2007, se je Peterle pomeril s kandidatom levice, [[Danilo Türk|Danilom Türkom]]. Slednji je prepričljivo zmagal z 68,03 % glasov v drugem krogu.<ref name="vp2007">{{Navedi splet|url= http://volitve.gov.si/vp2007/|title= Volitve predsednika republike 2007|accessdate=2008-09-05 |date=2007-11-11 }}</ref>
Vrstica 33:
== Ozadje ==
[[Slika:Janez Drnovsek.jpg|left|150px|thumb|Dotedanji predsednik [[Janez Drnovšek]] se ni odločil za vnovično kandidaturo.]]
Vloga predsednika Slovenije je predvsem častna. Ena od predsednikovih zadolžitev je imenovanje novega predsednika vlade po posvetovanju s predsedniki poslanskih skupin. Predsednik tudi predlaga kandidate za različne državniške položaje, kot na primer za mesto ustavnega in vrhovnega sodnika, kar mora nato potrditi še državni zbor. V redkih okoliščinah ima predsednik moč sprejetja zakonov in razpustitve parlamenta. Je tudi vrhovni poveljnik [[Slovenska vojska|oboroženih sil]]. Za razliko od vlade, ki je izbrana z izvolitvijo v parlamentu in izvoljena preko proporcionalnega volilnega sistema, je predsednik izvoljen na neposrednih volitvah.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.dfat.gov.au/geo/slovenia/slovenia_brief.html|title=Slovenia Country Brief |accessdate=2008-02-05 |publisher=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|language=v angleščinien}}</ref>
 
[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|Predhodne predsedniške volitve]] leta 2002 so prinesle občutno spremembo v [[Politika Slovenija|slovensko politiko]]. Nekdanji predsednik [[Milan Kučan]], ki je bil na tem položaju od prvih volitev aprila 1990 (pred osamosvojitvijo od [[SFRJ|Jugoslavije]]), zaradi določil [[Ustava Republike Slovenije|ustave]] ni smel vnovič kandidirati za položaj ter je napovedal svojo upokojitev in umik iz politike. Nekdanji premier Janez Drnovšek iz [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije]] je v drugem krogu premagal konservativno kandidatko [[Barbara Brezigar|Barbaro Brezigar]].<ref name="RVK">{{Navedi splet|url= http://volitve.gov.si/vp2002/|title= Poročilo o izidu volitev predsednika republike|accessdate=2008-09-05 |publisher= Republiška volilna komisija|date=2007-12-10 }}</ref>
Vrstica 39:
[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|Državnozborske volitve]] leta 2004 so prinesle nadaljnje spremembe s političnim zasukom v desno. [[Janez Janša]], voditelj desnosredinske koalicije, je sestavil [[8. vlada Republike Slovenije|novo vlado]]. Tako se je prvič v Sloveniji za več kot nekdaj mesecev pripetilo, da sta predsednik in premier predstavljala nasprotni politični prepričanji. Med letoma 2002 in 2004 je odnos med predsednikom Drnovškom in Janšo, tedanjim voditeljem opozicije, veljal za zglednega,<ref>{{Navedi splet|url= http://www.mladina.si/tednik/200328/clanek/konvencija/index.print.html-l2|title=Iskalci vizije|accessdate=2009-02-09|year=2003|publisher=''[[Mladina (revija)|Mladina]]''}}</ref> tudi v prvem letu po državnozborskih volitvah pa ni prišlo do večjih trenj.
 
V začetku svojega mandata se je Drnovšek, ki je zbolel za [[rak (bolezen)|rakom]], umaknil iz javnega življenja. Ko se je leta 2005 vanj vrnil, je spremenil svoj življenjski slog: postal je [[vegan]], se umaknil iz [[Ljubljana|prestolnice]] na vas ter se umaknil iz strankarske politike z ukinitvijo že tako zamrznjenega članstva v Liberalni demokraciji. Zaradi Drnovškove nove politične drže mu je eden od političnih komentatorjev nadel vzdevek »slovenski [[Mahatma Gandhi|Gandhi]]«.<ref name="NYT about Drnovšek">{{Navedi novice|url= http://www.nytimes.com/2006/09/09/world/europe/09drnovsek.html|title= Slovenian President Finds Peace and Wants to Share It|accessdate=2008-09-05 |work = The New York Times|date=2006-09-09 | first=Nicholas | last=Wood|language=v angleščinien}}</ref><ref name="Times">{{Navedi novice|url= http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/the_way_we_live/article2870371.ece|title=All hail the mystic President|accessdate=2008-09-05 |publisher= Times Online|date=2007-11-15 | location=London | first=Martin | last=Fletcher|language=v angleščinien}}</ref>
 
Odnos med Drnovškom in vlado je hitro postal napet. Razhajanja so se začela z Drnovškovimi iniciativami v svetovni politiki, s katerimi je želel rešiti nekatere svetovne spore, med drugimi v [[Darfur]]ju in na [[Kosovo|Kosovu]].<ref name="Times" /> Na začetku iniciativam ni javno nasprotoval premier, temveč jih je kritiziral zunanji minister [[Dimitrij Rupel]],<ref>{{Navedi splet|url= http://www.mladina.si/tednik/200544/clanek/slo--zunanja_politika-ali_h_zerdin/|title=Kosovska bitka: Drnovšek proti Ruplu |accessdate=2009-02-09 |publisher=''Mladina'' |year= 2005}}</ref> Drnovškov politični zaveznik do leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/rop-rupel-se-je-odlocil-po-svoje.html?ar=|title=Rop: Rupel se je odločil po svoje |accessdate=2009-02-09 |publisher= 24ur.com|date= 2004-06-26}}</ref> Spori so se oktobra 2006 nadaljevali tudi v domači politiki, ko je Drnovšek javno kritiziral reševanje problema [[Romi|romske]] družine [[Strojanovi|Strojan]]. Okoliški prebivalci so Strojane prisilili v preselitev, zaradi česar so bili podvrženi še policijskem nadzoru in omejitvi gibanja.<ref name="NYT about Drnovšek"/> Nesoglasja so se še zaostrila, ko je parlament večkrat zapored zavrnil predsednikove kandidate za guvernerja [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]], začenši z dotedanjim guvernerjem [[Mitja Gaspari|Mitjo Gasparijem]].<ref>{{Navedi splet|url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/4274/4288/|title= Gaspari Three Votes Short of Winning Second Term|accessdate=2008-09-05 |publisher= Government communication office |date=2007-02-06 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20080305035710/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/4274/4288/ |archivedate = 2008-03-05|language=v angleščinien}}</ref> Trenja so se nadaljevala tudi ob naslednjih imenovanjih na državniške položaje, tudi sodnikov na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Čeprav je predsednik po osebnostni preobrazbi izgubil na politični podpori, pa je bilo javno mnenje v konfliktu z vedno manj priljubljeno vlado na njegovi strani.<ref name="Times" /><ref>{{Navedi splet|url= http://www.mladina.si/tednik/200722/clanek/slo-tema--jure_trampus/|title= Lepotica in zver|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''Mladina'' }}</ref> Napetosti so dosegla vrhunec maja 2007, ko je novoimenovani direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|obveščevalno-varnostne agencija]] [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] razkril več dokumentov iz obdobja pred letom 2004, ki so med drugim razkrivali, da je Drnovšek uporabljal skrivni črni fond za osebne namene med letoma 2002 in 2004. Predsednik se je odzval s hudo kritiko vladne politike, ki da zlorablja svojo moč za osebno maščevanje,<ref>{{Navedi splet|url=http://24ur.com/novice/slovenija/vlada-me-skusa-zlomiti.html |title='Vlada me skuša zlomiti' |accessdate=2009-02-09 |publisher= 24ur.com|date=2007-05-18 }}</ref> in označil premiera kot »vodjo negativcev«.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/306840|title= Obletnica Dnevnikovega razkritja: Po letu dni afera Sova še vedno brez epiloga|accessdate=2009-02-09 |publisher=''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' |date=2008-03-21|quote= ''Predsednik Drnovšek je takrat o Janši zapisal: "Kaj počnejo naši negativci? Njihov poglavar je ves užaljen, ker sem njegovo veličino užalil z nekaj kritičnimi pripombami. In zato se mora maščevati. Nagnal je vse svoje pomagače, da najdejo kaj slabega, kaj blata za metanje. In brskajo in iščejo, pri tem jih nič ne moti, če uničujejo državne institucije, da bi le kaj našli, da bo gospodar zadovoljen."''}}</ref> Po letih špekulacij o njegovem zdravju in namerah je Drnovšek februarja 2007 razkril, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=112536|title= Drnovšek ne bo znova kandidiral|accessdate=2008-09-05 |publisher= [[Radiotelevizija Slovenija|Rtvslo.si]]|date=2006-06-26 }}</ref>
 
== Kandidati ==
Vrstica 63:
[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS) je predlagala svojega predsednika, [[Zmago Jelinčič|Zmaga Jelinčiča]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.finance.si/182731 |title= Jelinčič bi bil rad Drnovšek|accessdate=2008-09-05 |publisher=''Finance'' |date=2007-05-25 }}</ref> ki je bil kandidiral že na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|volitvah leta 2002]], ko je bil zasedel tretje mesto z 8,51 % glasov.<ref name="RVK"/>
 
Peterle, Türk in Gaspari so se odločili v volilno tekmo vstopiti kot nestrankarski kandidati s podporo volivcev, Peterle je potrebno število glasov zbral v štirih urah.<ref name="Peterle" /> Jelinčičevo kandidaturo so podprli strankarski kolegi.<ref name="Peterle">{{Navedi splet|url=http://www.zurnal24.si/cms/novice/volitve/index.html?id=8334 |title= Peterle in Jelinčič prva uradna kandidata|accessdate=2008-09-05 |publisher= [[Žurnal24]]|date=2007-09-06 }}</ref> Zgodnje javnomnenjske ankete so napovedovale zmago Peterletu, ki je bil že več mesecev vodil volilno kampanjo in si je gradil podobo »ljudskega človeka«, zmagal pa naj bi v drugem krogu proti Türku ali Gaspariju.<ref>{{Navedi splet|url=http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3107033 |title= Jelinčič najbolj napredoval|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-10-06 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url= http://www.robert-schuman.org/oee.php?num=469|title=Alojz Peterle and Danilo Türk to face each other in the second round of the presidential election in Slovenia on 11th November|accessdate=2008-11-02 |publisher= The Robert Schuman Foundation|date=2007-10-21|language=v angleščinien}}</ref>
 
<center><gallery>
Vrstica 82:
Kandidati so se pomerili na televizijskih soočenjih, na katerih so debatirali o različnih temah. Ena izmed njih so bila pravila o glasovanju državljanov stanujočih izven Slovenije, ki jih je [[Državna volilna komisija Slovenije|Državna volilna komisija]] spremenila tekom kampanje. Pred začetkom kampanje je veljalo, da morajo državljani stanujoči izven Slovenije, ki bi želeli glasovati v tujini, sami zahtevati glasovnice, po spremembi pa so bile le-te poslani vsem v volilnem imeniku. Strankam opozicije, ki so predstavljale levosredinsko opcijo slovenske politike, ta sprememba ni bila sprejemljiva zaradi nezanesljivosti volilnih imenikov in spremembe volilnih pravil po začetku kampanje.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/327798|title= Opozicijski poslanci izpodbijajo določbo o glasovanju iz tujine|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''Dnevnik'' |date=2007-06-18 }}</ref> Spremembi so nasprotovali tudi zato, ker so volivci iz tujine bolj naklonjeni desnosredinskim strankam, in bi lahko morda v primeru velike izenačenosti tehtnico nagnili na stran Peterleta.<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.mladina.si/tednik/200742/clanek/slo--volitve-jure_trampus/ |title=Kaj bo, če bo tisoč glasov razlike? |accessdate=2008-09-05 |publisher= ''Mladina''|issue=2007/42 }}</ref>
 
Kampanjo so zasenčili nekateri odmevni politični dogodki v tem obdobju. Poleti sta novinarja [[Matej Šurc]] in [[Blaž Zgaga]] začela s [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]], ki je vladi očitala vpliv na novinarstvo. Podpisalo jo je 571 slovenskih novinarjev iz tradicionalnih medijev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.peticijazopercenzuro.com/ |title=Peticija zoper cenzuro |work= Matej Šurc, Blaž Zgaga |accessdate=2008-09-09| date=2007-10-21 }}</ref> Poslana je bila predsednikom, premierom in predsednikom parlamentov vseh članic [[Evropska Unija|Evropske Unije]]. [[Mednarodni inštitut za tisk]] (IPI) je novembra v Ljubljano poslal delegacijo, da bi preverila obtožbe v peticiji. Poročilo delegacije ostaja zaupno, toda IPI je pozval k ustanovitvi neodvisne komisije za nadaljnje preiskave očitkov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.freemedia.at/cms/ipi/freedom_detail.html?country=/KW0001/KW0003/KW0081/ |title=World Press Freedom Review |accessdate=2008-09-10| publisher= International Press Institute |year= 2007|language=v angleščinien}}</ref>
 
Drug dogodek, ki je pritegnil veliko pozornosti, je bila odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi obsodbe [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] za vojne zločine. Rožman je bil katoliški škof, ki je bil spoznan za krivega vojnih zločinov in izdaje med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] zaradi kolaboracije z italijanskimi in nemškimi okupacijskimi silami. Več poskusov o ponovnem pregledu Rožmanove obsodbe v devetdesetih letih je bilo neuspešnih. To je Janševo vlado vodilo v spremembo zakonodaje, ki je verskim skupnostim dovolila vložitev zahtevka za revizijo procesov proti njihovim preminulim članom, kar je bilo pred tem dovoljeno le bližnjim sorodnikom. Po spremembi zakona je [[Nadškofija Ljubljana]] zahtevala ponoven pregled, ki se je končal z razveljavitvijo obsodbe zaradi proceduralnih razlogov, kar je pomenilo rehabilitacijo Rožmana, odločitev, ki je v javnosti sprožila veliko polemik. Ta dogodek se je izkazal kot škodljiv za Peterletovo kampanjo, zaradi njegove povezanosti s katoliško cerkvijo.<ref>Ena od spornih potez kratkotrajne desnosredinske [[5. vlada Republike Slovenije|vlade]] [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]] je bilo sodelovanje koalicije na slovesnosti junija 2000. Prirejena je bila v čast [[Slovensko domobranstvo|slovenskih domobrancev]], kolaboracijske vojske, ki jo je leta 1945 dal pobiti komunistični režim. Na proslavi so peli tudi domobransko himno. Med navzočimi na proslavi so bili tudi Andrej Bajuk, predsednik parlamenta [[Janez Podobnik]], obrambni minister Janez Janša, zunanji minister Lojze Peterle in ljubljanski nadškof [[Franc Rode]]: [http://www.wilsoncenter.org/index.cfm?topic_id=1422&fuseaction=topics.publications&doc_id=8506&group_id=7427 ''Slovenia since 1990''] Pridobljeno: 2008-09-22.</ref> Ob vprašanju o Rožmanem procesu v televizijski debati je Peterle odgovoril, da je podpornik vladavine prava, da je vojna razdelila narod in da je vlogo pri tem imel tudi Rožman.<ref>{{Navedi splet|url= http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3108074|title= Zadnje soočenje na POP TV|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-10-18 }}</ref>
 
Zadnje javnomnenjske ankete pred prvim krogov volitev so napovedovale drugi krog med Peterletom, ki naj bi prejel 40 % glasov, ter Türkom ali Gasparijem. Slednjima so napovedovali med 20 in 30 % glasov, večina javnomnenjskih anket pa je rahlo prednost beležila Türku.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.angus-reid.com/polls/view/28412/peterle_first_but_run_off_likely_in_slovenia|title=Peterle First, But runoff Likely in Slovenia |accessdate=2008-09-05 |publisher= Angus Reid Global Monitor|date=2007-09-30|language=v angleščinien}}</ref>
 
== Rezultati prvega kroga in odzivi ==
Vrstica 99:
Po nepričakovanih rezultatih prvega kroga volitev, so nove javnomnenjske ankete zaznale večjo spremembo, po kateri je bil Türk v veliki prednosti pred Peterletom.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=155880|title= Ankete kažejo na zmago Türka |accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-10-27 }}</ref> Liberalna demokracija Slovenije, ki je v prvem krogu podpirala Gasparija, je za drugi krog napovedala podporo Türku.<ref>{{Navedi splet|url=http://24ur.com/novice/slovenija/t-rku-tudi-podpora-lds.html |title= Türku tudi podpora LDS|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-11-06 }}</ref>
 
Po nepričakovano visokem deležu glasov Jelinčiča v prvem krogu, je minila kampanja za drugi krog s strani obeh kandidatov v znamenju konkretnih političnih izjav ob govorih in na soočenjih. Peterle je zamenjal vodjo svoje kampanje in se osredotočil na Türkovo vlogo leta 1991 ob razpadu Jugoslavije. Peterle je trdil, da je v času, ko se je sam kot premier boril za slovensko samostojnost, Türk zastopal uradna stališča Jugoslavije v mednarodnih ustanovah.<ref name="fronta">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=156762 |title= Fronta na liniji Türkove vloge v 90. letih|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-11-07 }}</ref> Kampanjo sta podprla tudi premier Janša in zunanji minister [[Dimitrij Rupel]], ki je šel tako daleč, da je Peterletove trditve dal objaviti na uradni strani [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]].<ref>{{Navedi splet|url= http://www.mladina.si/tednik/200745/clanek/slo-tema--jure_trampus/|title= Pravi za zgago |accessdate=2008-09-05 |publisher=''Mladina'' |issue=2007/45 }}</ref> Türk je zavrnil obtožbe in opozoril na svoj članek v mednarodnem časniku ''[[International Herald Tribune]]'' o razlogih za mednarodno priznanje Slovenije in dejstva, da ga je leta 1992 prav Rupel imenoval za veleposlanika v [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]] in pri tem hvalil njegove zasluge za Slovenijo.<ref name="fronta" /><ref>{{Navedi splet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=156690|title= Türk: Kaže, da se je nekomu zameglil razum|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-11-06 }}</ref> Peterletu je nova strategija volilne kampanje prinesla še manjšo naklonjenost volivcev, saj so ankete pred drugim krogom napovedovale zmago Türka s 63 do 70 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.b92.net/eng/news/region-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=09&nav_id=45234|title= Tuerk leads in Slovenia presidential runoff|accessdate=2008-09-05 |publisher= B92|date=2007-11-09|language=v angleščinien}}</ref><ref>{{Navedi splet|url= http://www.angus-reid.com/polls/view/28934/tuerk_surges_ahead_in_slovenian_run_off|title= Tuerk Surges Ahead in Slovenian runoff|accessdate=2008-09-05 |publisher= Angus Reid Global Monitor|date=2007-11-10|language=v angleščinien}}</ref>
 
== Končni rezultati in odzivi ==
Vrstica 108:
Glasovi iz tuje, ki so veljali za potencialno odločilne, so imeli zelo majhen vpliv na rezultat. Čeprav je Peterle prejel več glasov iz tujine kot Türk, pa je bila razlika manjša od napovedi (3.693 za Peterleta in 3.040 za Türka).<ref>{{Navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/281752/|title= DVK je preštela glasovnice iz tujine, končni rezultati predsedniških volitev znani 27. novembra|accessdate=2009-03-24 |publisher= dnevnik.si|date=2007-11-20 }}</ref> V drugem krogu je glasovalo 58,46% volilnih upravičencev oziroma 1.005.595 volivcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/vp2007/udelezba2/udelezba.html |title=Volitve predsednika Republike 2007 |accessdate=2011-10-05 |publisher= volitve.gov.si/|date=2007-11 }}</ref>
 
Dva dneva po volitvah je premier Janša javno napovedal, da utegne odstopiti, ker je rezultat volitev in referenduma videl kot velik vladni poraz: »Položaj bomo še natančno analizirali, toda vse možnosti so odprte, tudi odstop vlade.« Dodal je še, da je »še posebej zaskrbljujoče, da je bilo bilo vložene veliko energije za očrnitev vlade v tujini«, po njegovih besedah so njegovi nasprotniki Slovenijo prikazovali »kot Belorusijo« ali katero drugo avtoritarno državo. Opozicijske stranke so trdile, da je govorjenje o odstopu vlade nekaj tednov pred predsedovanjem Evropski Uniji neodgovorno in nespametno,<ref>{{Navedi splet|url= http://www.iht.com/articles/ap/2007/11/13/europe/EU-POL-Slovenia-Elections-Cabinet.php|title= Slovenia's PM: Cabinet might resign after opposition candidate elected president|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''International Herald Tribune''|date=2007-11-13|quote= ''"We will analyze the situation further, but all possibilities are open, including the resignation of the government," Jansa told reporters after a meeting of his center-right Cabinet. ... Jansa insisted that Tuerk's campaign "was directed entirely at settling accounts with the government." ... "It is particularly worrying that a lot of energy was invested in blackening the government abroad," Jansa said, claiming his opponents portrayed Slovenia "as Belarus" or some other authoritarian country.''|language=v angleščinien}}</ref> toda premier je 19. novembra zahteval glasovanje parlamenta o [[nezaupnica|zaupnici]] vladi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iht.com/articles/ap/2007/11/16/europe/EU-POL-Slovenia-Government.php |title= Slovenian PM seeks confidence vote after opposition candidate became president|accessdate=2008-09-05 |publisher=''International Herald Tribune'' |date=2007-11-16|language=v angleščinien}}</ref> Vlada je glasovanje prestala, toda podpora vladni stranki SDS je posledično dosegla najnižjo točko, saj jo je v javnomnenjski anketi za volitve na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] podprlo le 18 % volivcev.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.eubusiness.com/news-eu/1195512437.8 |title= Slovenian government survives confidence vote|accessdate=2008-09-05 |publisher=EUbusiness.com |date=2007-11-20|language=v angleščinien}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref>
 
Odzivi na Türkovo izvolitev so bili v mednarodnih medijih pozitivni. Švicarski časnik ''[[Neue Zürcher Zeitung]]'' ga je opisal kot »bolj ali manj idealnega človeka za ta položaj«.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.nzz.ch/nachrichten/international/in_slowenien_setzt_sich_der_aussenseiter_tuerk_durch_1.583508.html|title= In Slowenien setzt sich der Aussenseiter Türk durch|accessdate=2008-09-16 |publisher=''Neue Zürcher Zeitung'' |date=2007-11-12|language=v nemščinide|quote=''Als einer der wenigen slowenischen Politiker mit internationaler Bekanntheit galt er in Hinblick auf Sloweniens nahende EU-Präsidentschaft als Idealbesetzung.''}}</ref> Mediji so se osredotočili tudi na odločno zmago, ki so jo videli kot velik poraz Janševe desnosredinske koalicije.<ref name="France">{{Navedi splet|url= http://www.france24.com/france24Public/en/archives/news/world/20071111-slovenia-presidential-election-danilo-Turk-european-union.php|title= Turk elected president of Slovenia |accessdate=2008-09-16 |publisher= France 24|date=2007-11-11|quote= ''"I'm very happy with the results as they appear now. I want to be a president who is uniting people. I believe that conditions here are such that people have a strong desire for something new," Turk told reporters after exit polls were shown. ... "To the EU I would say: Slovenia is your solid, faithful and credible partner. Rely on us, and we'll be a good president of the European Union next year," he said.''|language=v angleščinien}}</ref><ref>{{Navedi splet|url= http://afp.google.com/article/ALeqM5gdT41sCQXeM3f0WLKGzFa6Qf984A|title= Danilo Turk wins Slovenia presidential vote|accessdate=2008-09-16 |publisher= AFP|date=2007-11-11}}</ref> Ker se je predsedovanje Evropski Uniji bližalo, se je izpostavljalo tudi Türkove diplomatske izkušnje. »Slovenija je vaš trden, zvest in kredibilen partner. Zanesite se na nas, da bomo dobro vodili predsedovanje Evropski Uniji prihodnje leto.«, je dejal Türk.<ref name="France" /> Od Türka se je tudi pričakovalo, da bo ohranil zavezništvo Slovenije z ZDA, čeprav je bil zelo kritičen do [[Iraška vojna|iraške vojne]], kot je poročala ''[[Al Jazeera]]''.<ref>{{Navedi splet|url= http://english.aljazeera.net/news/europe/2007/11/2008525142946599747.html|title= Ex-UN diplomat wins Slovenia polls |accessdate=2008-09-16 |publisher= Al Jazeera|date=2007-11-12|language=v angleščinien}}</ref>
 
22. decembra je Türk prisegel kot tretji [[predsednik Republike Slovenije]]. V svojem umestitvenem govoru se je zahvalil predhodniku Janezu Drnovšku za njegov prispevek k uspehu in spoštovanosti Slovenije. Kasneje je še dodal, da bo delal skupaj z Janševo vlado med šestmesečnim predsedovanjem Evropski Uniji.<ref>{{Navedi splet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=160710|title= Türk prisegel kot predsednik države|accessdate=2008-09-09 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-12-22 }}</ref>