Emona: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zunanje povezave: emona mesto v imperiju |
NP na mestna vrata |
||
Vrstica 166:
Zidovi so bili zgrajeni iz lomljenega kamna, ki so ga najverjetneje pridobivali iz grajskega griča, kar pojasnjuje še danes vidna strma brežina in useki nad [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnim]] in [[Stari trg, Ljubljana|Starim trgom]]. Na zunanji strani so bili kamniti kvadri, povezani z malto, na notranji strani pa je bil zid grajen iz zmesi oblic, manjših kamnov, peska in deloma drobcev opeke, zato je bil zid zelo trden in močan. Odstopanja v načinu gradnje so bila majhna, kar je ugotovil že W. Schmid med raziskavami južnega obzidja na Mirju.<ref>Schmid 1913, str. 68; 1941, str. 45.</ref> Obzidje je bilo po njegovih meritvah debelo 2,40 metra in ohranjeno do višine 4,25 metra.<ref name=PG50>Plesničar-Gec 1999, str. 50.</ref> Podobo obzidja so dopolnile raziskave med gradnjo današnjega [[Trg Republike, Ljubljana|Trga republike]].<ref>Plesničar-Gec in sodelavci 1983a, str. 5-8.</ref>
Vsa [[mestna vrata]] je varoval najmanj en stolp. Vsi do sedaj odkriti stolpi so bili pravokotni.<ref>Plesničar-Gec 1974, str. 387-391.</ref> Izjema je bil jugovzhodni stolp, ki je bil okrogel. Tak je bil verjetno tudi severovzhodni stolp.<ref>Detoni in Kurent 1963.</ref> Glavna [[mestna vrata]] so bila prilagojena trgovskim oziroma vojaškim cestam: zahodna cesti proti Nauportusu, severna proti Celei in Poetovioni in vzhodna proti Neviodunumu. Glavna in stranska vrata v južnem zidu so bila simetrična s severnimi, kar je zanimivo, saj so južna vrata vodila v precej zamočvirjeno in neprehodno okolico mesta. Edina pot proti jugu bi lahko peljala proti naselju na območju sedanjega [[Ig]]a.<ref name=PG51/> Stranska vrata so bila usklajena z izhodi mestnih ulic. Zazidana stranska vrata v južnem obzidju na izhodu ulic A in C je odkril W. Schmid,<ref>Petru 1972, str. 118; Saria 1937a, str. 46-48; Plesničar-Gec 1964, str. 67-73.</ref> kasneje pa so jih odkrili tudi na izhodu ulice B na severnem obzidju. Kdaj natančno so jih zazidali ni moč ugotoviti, verjetno pa se je to zgodilo v nemirnem poznem 4. stoletju.<ref name=PG51/> Glavna [[mestna vrata]] so imela po dva stolpa s [[kontrafor]]jema, ki sta varovala notranjo stran vhoda in podpirala notranji nasip za dohod na obzidje.<ref>Plesničar-Gec 1974, str. 387-391.</ref> Severna vrata so odkopali spomladi 1965 med širitvijo sedanje Slovenske ceste. Imela so dva stolpa s kontraforjema, ki sta bila zgrajena sočasno s stolpoma. Kontraforja stolpov južnih glavnih vrat sta bila verjetno dozidana kasneje.<ref>Schmid 1913, str. 71.</ref> Vratna odprtina južnih vrat je bila dolga 6,3 m.<ref>Schmid 1913, str. 78.</ref> Ploščad za branilce je bila zaradi dolgih in vlažnih zim verjetno pokrita s streho.<ref>Plesničar-Gec 1999, str. 55.</ref>
Celoten obrambni sistem mesta zahodno od severnih glavnih vrat so arheologi raziskali med izkopavanji leta 1961 in 1962. Raziskave so potrdile obstoj dveh obrambnih vodnih jarkov,<ref>Plesničar-Gec 1975, str. 19-34.</ref> v katera je po naravnih in umetnih jarkih pritekala voda izpod [[Šišenski hrib|Šišenskega hriba]]. Studenec je bil tako močan, da je še v 19. stoletju napajal jezuitski ribnik in poganjal mlin.<ref>Schmid 1912-1924, str. 202.</ref> Jarki so prikazani tudi na Valvazorjevih bakrorezih.<ref>Stele 1928a, str. 70-98, sl. 2, 3.</ref>
Vrstica 228:
* Stavba ni imela niti delovnih prostorov niti kuhinje, iz tlorisa pa je razvidno, da ni bila stanovanjska in stalno naseljena.
* V stavbi so našli žrtvenik, posvečen boginji [[Nemesa|Nemesi]], in pet kratkih mečev, ki bi lahko bili del opreme gardistov.
* Stavba je stala na južni, teže dostopni in manj ogroženi strani mesta. Ob stavbi so bila stranska [[mestna vrata]], zavarovana z dvema stolpoma, ki so omogočala hiter in varen beg iz mesta.<ref>Plesničar-Gec 1999, str. 78-79.</ref>
=== Verske zgradbe ===
Vrstica 248:
V Emoni so se dogajale tudi [[Atletika|atletske]] igre in tekmovanja, kar dokazuje grob atleta s severnega grobišča iz 1. stoletja.<ref>Plesničar-Gec 1972b, str. 201.</ref> Prostor, na katerem so potekale, je še vedno predmet ugibanj. Sprva je bil to zagotovo forum, verjetno tudi javna kopališča.
Emona, ki je verjetno že pred koncem I. stoletja spadala v [[Italija (rimska provinca)|Italijo]], je imela med vsemi antičnimi mesti v današnji Sloveniji največ možnosti, da je imela tudi [[amfiteater]]. Amfiteater bi lahko stal na dveh domnevnih lokacijah v samem mestu ali v njegovi neposredni bližini. V mestu z izrazito pravokotno speljanimi cestami prostora za tako velik objekt polkrožne oblike preprosto ni bilo. [[Janez Gregor Dolničar]] je v kroniki ''Anales Urbis Labacensis'' poročal, da so novembra 1714 pred Nemškimi vrati našli ostanke amfiteatra.<ref>Arko 1958, str. 96.</ref> Če je imel Dolničar v mislih vzhodna emonska vrata, bi amfiteater lahko stal na območju poletnega gledališča [[Križanke]], čeprav med urejanjem gledališča niso našli nobenih materialnih dokazov za to domnevo. Teren, ki se pred vzhodnim obzidjem strmo spušča proti Ljubljanici, bi bil zanj prav primeren, tudi zato, ker pred obzidjem ni bilo obrambnega vodnega jarka, ki bi oviral gradnjo.<ref name=PG88>Plesničar-Gec 1999, str. 88.</ref> Če je imel Dolničar v mislih srednjeveška ljubljanska [[mestna vrata]], je amfiteater stal v insulah XLIV in XLV vzhodno od foruma med sedanjo Rimsko in Slovensko cesto ter Gregorčičevo in Vegovo ulico. Takšna lega bi bila zaradi bližine foruma in glavnih emonskih cest zelo primerna. Lokacija je edina znotraj obzidja, ki je dovolj velika zanj. V njen prid govori tudi javno stranišče (latrina) na severovzhodnem vogalu insule XVII, ki bi bila od gledališča oddaljena komaj 70 metrov.<ref name=PG88/>
Insuli XLIV in XLV še nista raziskani. Na tem prostoru na vogalu Rimske in Vegove ulice sedaj stoji polkrožna stavba, ki se povsem prilega starim talnim načrtom,<ref>Plesničar-Gec 1999, str. 92.</ref> domneve pa bodo potrdila ali ovrgla kasnejša izkopavanja in sondiranja terena. Trditvi v prid govori dejstvo, da so se tako srednjeveške kot sodobne nove stavbe skoraj vedno prilagajale ostankom antičnih stavb, tudi zaradi gradbenega materiala iz njihovih ruševin.<ref name=HH1984>Hönle in Henze 1984.</ref> Obdobje, v katerem naj bi bil zgrajen teater ali amfiteater, je težko opredeliti. Glede na premišljeno razporeditev zazidalne površine je bil verjetno načrtovan od vsega začetka, zgrajen pa verjetno šele potem, ko je mesto že imelo druge najbolj potrebne zgradbe in komunalije.<ref name=HH1984/>
| |||