Odklopnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
Vsi odklopniki delujejo na podoben način, glede na vrsto, namen in napetostno/tokovno zmogljivost se spreminja izvedba posameznih delov odklopnika.
Odklopnik mora zaznati napako v električnem tokokrogu; ta napaka je največkrat preobremenitev ali kratek stik. Enostavnejši odklopniki (za manjše moči) imajo potrebne mehanizme za to vgrajene že v ohišju odklopnika, pri večjih odklopnikih gre lahko za ločene elemente. Pri manjših odklopnikih se za zaščito pred preobremenitvijo uporablja [[bimetal]]ni sprožnik, ki se ob zadosti velikem [[električni tok|nadtoku]] zaradi segrevanja ukrivi dovolj, da povzroči proženje mehanizma za razklenitev kontaktov. Za primer kratkega stika je
Večji odklopniki dostikrat uporabljajo neposredno detekcijo toka (npr. preko tokovnih [[transformator]]jev), proženje pa uravnavajo [[elektronika|elektronski]] zaščitni elementi. Pri manjših odklopnikih (npr. instalacijski odklopniki) so vrednosti prožilnih tokov fiksno določeni, nekoliko večji odklopniki imajo možnost nastavitve toka proženja (tako za preobremenitev, kot kratek stik), največji odklopniki pa imajo poleg tega tudi možnost
V primeru proženja je potrebno zagotoviti čim hitrejši razmik kontaktov in prekinitev toka. Za odpiranje kontaktov poskrbijo [[vzmet]]i, ki
Ob prekinitvi tokokroga, ki ima tudi [[induktivnost|induktivni]] ali [[kapacitivnost|kapacitivni]] karakter, ob razpiranju kontaktov pride med kontakti tudi do električnega [[oblok]]a, ki razvije visoko [[temperatura|temperaturo]],
* Odpiranje kontaktov v trenutku, ko tok doseže vrednost nič (v primeru [[izmenični električni tok|izmeničnega toka]]) omogoča, da ob razpiranju kontaktov tok ne teče, s tem pa tudi ni nevarnosti električnega obloka. Pri omrežni [[frekvenca|frekvenci]] 50 Hz tok prečka ničlo vsakih 10 [[sekunda|ms]].
* Delitev obloka na več delnih oblokov se uporablja zaradi dejstva, da je napetost preko obloka približno konstantna ne glede na dolžino obloka.
* Hlajenje obloka z zračnim curkom se uporablja za hlajenje in razpihovanje obloka, zaradi česar oblok hitreje ugasne.
* Uporaba magnetnega polja za podaljšanje obloka, zaradi česar se oblok lažje ohladi in posledično ugasne. Metoda je pogosta predvsem pri odklopnikih za [[enosmerni tok]], pri katerem ni naravnega prehoda skozi ničlo.
* Nadomestitev zraka z drugim medijem ([[vakuum]], [[olje]], [[Žveplov heksafluorid|SF<sub>6</sub>]],...), ki otežijo nastanek obloka oz. ga hladijo, če do njega pride.
Vse te tehnike pa nastanka obloka ne morejo popolnoma odpraviti, kar v kombinaciji z mehansko obrabo omeji življenjsko dobo kontaktov. Pri večjih odklopnikih je obrabljene kontaktne površine možno zamenjati, pri manjših odklopnikih pa je na koncu življenjske dobe potrebno menjati celoten odklopnik.
== Vrste odklopnikov ==
Vrstica 31:
Nizkonapetostni odklopniki se uporabljajo do napetosti 1000 V, medij okrog kontaktov je zrak. Delijo se na:
* Miniaturne odklopnike ([[angleščina|angl.]] ''Miniature Circuit Breaker'' - MCB) , ki se uporabljajo za nazivne tokove do približno 100 A, zmožni pa so izklopiti tokove do 10 kA (odvisno od izvedbe). Prožilni tok teh odklopnikov je po navadi fiksno določen in se ga ne da spreminjati. Sem sodijo npr. inštalacijski odklopniki, znani tudi pod domačim izrazom ''avtomatske varovalke''. Delujejo na principu bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika, vgrajenih v samo ohišje odklopnika, elektronske izvedbe so predvsem zaradi cenovnih razlogov manj pogoste.
* Kompaktne odklopnike (angl. ''Moulded Case Circuit Breaker'' - MCCB) z nazivnim tokom do nekaj [[amper|kA]], sposobni so izklopiti tokove več 10 kA. Njihovo prožilno karakteristiko je možno nastaviti v precej širokih mejah, poleg tega pa nekatere vrste nudijo tudi druge možnosti zaščite (npr. podnapetostna zaščita, zemeljski stik), ki se dostikrat zagotovijo z namestitvijo dodatnih modulov. Ker zaradi višjih nazivnih tokov zahtevajo močnejše
Standardi, ki urejajo lastnosti in delovanje nizkonapetostnih odklopnikov, so IEC/EN 60947-2 (za nizkonapetostne industrijske odklopnike) in IEC/EN 60898 (za miniaturne odklopnike v gospodinjstvih).
Vrstica 43:
=== Visokonapetostni odklopniki ===
Visokonapetostni odklopniki se uporabljajo za napetosti nad 35 kV in so namenjeni zaščiti velikih električnih [[daljnovod]]ov. Izvedbe in lastnosti so podobni, kot pri srednjenapetostnih odklopnikih, zaradi velikosti pa so
[[Kategorija:Elektrotehnika]]
[[fi:Sulake#Palautettavia sulakkeita]]
|