Lojze Peterle: Razlika med redakcijama

Že kot študent je Peterle sodeloval pri raziskavah na [[Urbanistični inštitut|Urbanističnem inštitutu]], kjer se je kasneje tudi zaposlil. Pod mentorstvom [[Lojze Gosar|Lojzeta Gosarja]] je delal različna raziskovalna dela, se ukvarjal z varstvom okolja, prostorskim planiranjem in [[urbanizem|urbanizmom]].

Ko se je prijavil na razpis za delo na Zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine je kljub temu, da je bil kot najboljši izbran med 54 kandidati, dobil službo nekdo drug.{{cn}} Pozneje se mu je ponudila zaposlitev na [[Zavodu za družbeno planiranje]], za katero je odločneje zaprosil in postal edini svetovalec za [[okoljevarstvo|varstvo okolja]] v oddelku za prostorsko planiranje. Preko te službe se je vključil tudi v delo Delovne skupnosti Alpe-Jadran, kar so bile zanj v tistem času dragocene izkušnje, saj je imel možnost spoznati življenje na drugi strani, takrat še obstoječe, [[železna zavesa|železne zavese]]. Na zavodu je delal v dobrem in intelektualnem okolju. Velikokrat je prisostvoval sejam vlade in imel veliko stikov s tujino ([[Bavarska|Bavarsko]], [[Lombardija|Lombardijo]], avstrijskimi deželami). Na zavodu je bilo zaposlenih tudi kar nekaj bodočih ministrov in visokih uradnikov ([[Janez Potočnik]], [[Tone Rop]], [[Igor Umek]], idr.).

V letih, ko so se v Sloveniji pričenjale [[demokratizacija|demokratične spremembe]], se je Peterle aktivneje vključil v politično delovanje. Najprej preko Revije 2000, potem kot član [[Odbor za človekove pravice|Odbora za človekove pravice]]. V tistem času so nastajale različne stranke ([[SDSS]] – Socialdemokratska stranka, [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]] - Slovenska demokratična zveza, [[SKZ]] – Slovenska kmečka zveza), ki so se na neki način želele ločiti od [[Komunistična partija|partijske]] ideologije.

Peterle je bil najprej soustanovitelj Slovenskega krščansko socialnega gibanja (10. marca 1989) in nato njegov glavni tajnik, v novembru 1989 pa je postal soustanovitelj in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov – SKD, kar je bil vse do leta 2000.

Leta 1990 so se na pobudo [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] stranke, ki so imele v svojem programu osamosvojitev Slovenije združile v koalicijo [[DEMOS]], Peterle pa je postal njen [[podpredsednik]]. Strankam, ki so bile v Demosu (SDSS, SDZ, SKD, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije) je bilo skupno prizadevanje za spremembo političnega sistema in za načela, ki so jih sprejeli v [[Majniška deklaracija|Majniški deklaraciji]].

Na prvih demokratičnih [[volitve|volitvah]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], 8. aprila 1990, je Demos s 54 odstotki zmagal na volitvah. SKD z Lojzetom Peterletom na čelu je v okviru koalicije dobila največ glasov - 13 %. S tem je po Demosovem koalicijskem sporazumu pridobila pravico do mandatarja, vendar pa se je bil Peterle mestu mandatarja pripravljen odpovedati v korist Jožeta Pučnika, ki pa je njegovo ponudbo zavrnil. Tako je 16. maja 1990 Lojze Peterle postal predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade.

Skupaj z Demosom je vztrajal pri programu osamosvojitve in tako je novembra 1990 skupščina [[SR Slovenija|SR Slovenije]] na pobudo koalicije Demos glasovala za organizacijo [[plebiscit]]a za samostojno Slovenijo. Plebiscit je bil izveden 23. decembra in ob veliki volilni udeležbi je več kot 88,2 odstotka ljudi glasovalo za samostojno Republiko Slovenijo. Spomladi 1991 je slovenska politika še iskala konfederalni dogovor jugoslovanskih republik, toda brez uspeha. Zato je slovenski parlament 25. junija 1991 sprejel deklaracijo o neodvisnosti Republike in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|federacije]] na svojem ozemlju. Svečana razglasitev državne neodvisnosti pa je bila dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani.

Naslednji dan se je začela desetdnevna [[slovenska osamosvojitvena vojna]]. Peterle je bil skupaj s štabom 24 ur v pripravljenosti in delu. Delovali so na vseh področjih, od komunikacije med tujino do obiskov vojakov v štabih, in se zavzemali za čim bolj diplomatski način rešitve. Tako se je vojna končala z majhnim številom žrtev, a vseeno je bila pomembna in zelo uspešna, tako na političnem kot na vojaškem področju.

Lojze Peterle je skupaj s slovenskimi predstavniki sodeloval na mirovnih pogajanjih na [[Brioni]]h, s katerimi se je vojna v Sloveniji tudi uradno končala. Sledil je trimesečni [[moratorij]] na osamosvojitvene aktivnosti. Vseeno pa je Slovenija začela pot priznavanja samostojnosti v tujini, pri kateri je imel Peterle velike zasluge. Sestal se je z [[kancler|nemškim kanclerjem]] [[Helmut Kohl|Kohlom]], avstrijskim zunanjim ministrom [[Alois Mock|Mockom]], [[Janez Pavel II.|papežem]] in mnogimi drugimi. Tako so se po izteku moratorija, ob koncu leta 1991 in začetku leta 1992 začela vrstiti priznanja samostojne Slovenije.

Na tem položaju je Peterle veliko pripomogel k razpoznavnosti Slovenije in vzpostavljanju diplomatskih odnosov v svetu in tudi [[EU|Evropski skupnosti]], s katero je bil 1993 podpisan sporazum o sodelovanju. Leta 1994 je začel zelo dobro sodelovati z [[Italija|Italijo]] in tako pripomogel k ustanovitvi zgodovinsko-kulturne komisije za reševanje slovensko – italijanskega problema. Ko je komisija uspešno rešila nalogo in sta t.i. [[Oglejska izjava|oglejsko izjavo]] sprejela oba zunanja ministra, bi morali to samo še podpisati obe vladi, česar pa slovenska vlada ni storila, kar je začelo kazati na razkorake znotraj vlade. Tako je Lojze Peterle 1. novembra 1994 odstopil z mesta zunanjega ministra in zaradi, kakor je odločitev sam utemeljil »nepartnerskega obnašanja znotraj koalicije« in po njegovem mnenju nedopustne reakcije [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], izstopil iz vlade.

4. decembra 1994 so bile v Sloveniji lokalne volitve, kjer je SKD zmagala z 18,45 % (LDS 17,45 % in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] 13,86 %). V letih 1995 in 1996 je Lojze Peterle deloval kot predsednik SKD v [[opozicijaOpozicija (politika)|opoziciji]], medtem ko je njegova poslanska skupina ostala v vladi. Po volitvah 10. novembra 1996 pa je Lojze Peterle kot poslanec SKD postal predsednik Komisije za evropske zadeve v DZ do leta 2000, saj je v tistem času imel največ evropskih referenc. Komisija je spremljala dejavnosti vlade v zvezi s približevanjem Evropski uniji in veliko pripomogla tudi pri drugih delovnih telesih vlade, ko je šlo za evropske zadeve. Leta 1996 je postal Peterle tudi prvi podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, to funkcijo pa je opravljal vse do leta 1999.