Prevajanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
clean up & disambig AWB |
||
Vrstica 1:
{{refimprove}}
'''Prevajanje''' je proces prenosa pomena iz izvirnega [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]a v ciljni jezik. Pri tem gre za prenos jezikovne in kulturne značilnosti v drug jezik. Potrebno je, da se pri samem procesu prevajanja ne izgublja pomen besed, ki je v različnih kultrah drugače obarvan. Zavedanje kulturnih razlik med izvornim in ciljnim jezikom je ključno pri delu prevajalca, saj z upoštevanjem le-tega postane prevod razumljiv in ustrezen. [[veda|Vedo]], ki se s tem prenosom ukvarja, imenujemo [[prevodoslovje]].
Izhodiščno [[besedilo]] je lahko v pisni ali v govorni obliki. Kadar imamo besedilo v pisni obliki gre za pisno prevajanje. V nasprotnem primeru, ko imamo besedilo v govorni obliki, pa govorimo o [[tolmačenje|tolmačenju]].
Ločimo tri vrste prevajanja po strukturalistu [[Roman Jakobson|Romanu Jakobsonu]]:
Vrstica 12:
* vsebini
* jezikovnih smereh
Kljub temu da je prevajanje obstajalo že v antičnih kulturah, se je kot poklic pojavilo šele v 20. stoletju. Prevajanje poleg obrtne dejavnosti uvrščamo tudi v umetnost - obrt je zato, ker se mora [[prevajalec]] držati določenih pravil in norm, umetnost pa zato, ker lahko v prevod posega tudi sam.
== Klasifikacija po načinih ==
Vrstica 40:
Književno ali literarno prevajanje je področje prevajanja, ki se ukvarja s prevajanjem besedil na področju [[Literatura|literature]], torej literarnih del, kot so [[novela|novele]], [[kratka zgodba|kratke zgodbe]], romani, gledališčke igre, pesmi ipd. Je ena najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja, ki omogoča prenos književnosti v druge jezike in kulture. Predvsem zahtevno pa je prevajanje [[pogovorni jezik|pogovornega jezika]] in [[dialekt]]a.<ref>Landers, C. E. 2001. Literary Translation: A Practical Guide. Clevedon: Cromwell Press Ltd.</ref> Prevajalci književnih del so pogosto tudi sami avtorji poezije ali proze.
Ker je literatura odvisna tudi od [[kultura|kulture]], se lahko literarni prevod nekega dela precej razlikuje od besedila v izhodiščnem jeziku. Gre za eno izmed najbolj prepoznavnih in zapletenih vrst prevajanja, čeprav je zanimanje zanjo med prevajalci precej majhno. Prevajalci literarnih besedil zaslužijo veliko manj kot ostali prevajalci, zato se za literarno prevajanje odločijo le tisti, ki se zanimajo za literaturo, nek določen jezik in kulturo in ki si lahko privoščijo literarno prevajati (občiajno vzpordeno z drugim prevajanjem in/ali drugo službo).
Literarni prevodi so pomembni pri medkulturni izmenjavi, sliki druge kulture v določeni [[jezikovna skupnost|jezikovni skupnosti]] in pri razvoju [[nacionalna kultura|nacionalne kulture]] in [[nacionalna identiteta|identitete]]. Če govorimo o prevajanju literarnih besedil ([[roman]]ov, [[povest]]i, iger, poezije, itd.), govorimo praktično o [[umetnost]]i. V večjezičnih deželah, kot je [[Kanada]], se prevod pogosto obravnava kot samostojen literarni dosežek, pravno pa je prevajalec prav tako lastnik pravic svojega prevoda (če ni s pogodbo določeno drugače).
Po mnenju poznavalcev je najteže prevajati poezijo, saj sta težavna tako prenos oblike kot vsebine v [[ciljni jezik]]. V svojem vplivnem članku ''On Linguistic Aspects of Translation'' iz leta 1959 je ruski jezikoslovec [[Roman Jakobson]] izjavil, da je »poezija po definiciji neprevedljiva«. Leta 1974 je ameriški pesnik [[James Merrill]] napisal pesem ''Lost in Translation'', ki delno obravnava to vprašanje. To obravnava tudi knjiga [[Douglas Hofstadter|Douglasa Hofstadterja]] iz leta 1997, ''Le Ton beau de Marot''. S prevajanjem poezije je povezano tudi prevajanje pétih besedil (péto prevajanje), saj je večina vokalne glasbe, vsaj v zahodni tradiciji, zasnovana v urejenih vzorcih, še posebej v [[verz]]ih in z [[rima|rimo]]. Značilen primer prevajanja poezije za petje so cerkvene [[himna|himne]] (npr. nemški [[koral]]i, ki jih je v angleščino prevedla [[Catherine Winkworth]]).<ref>Apel, F., Kopetzki A. ''Literarische Überesetzung.'' Zweite Auflage. J. B. Metzler. 2003.</ref>
Vrstica 54:
== Prevodni postopek ==
Prevodni postopek je postopek prenosa izvirnega besedila (besedila v izvirnem jeziku) v ciljno besedilo (besedilo v ciljnem jeziku). Pri tem ne gre le za dobesedni prevod posameznih besed, ampak za prenos pomena in sporočila besedila ter posameznih kulturno specifičnih elementov iz enega jezikovnega okolja v drugega.
Prevodni postopek poteka v 4 korakih:
*razčlemba (prvo branje besedila),<ref>Prim. Newmark, Peter, 2000: ''Učbenik prevajanja. ''Ljubljana: Krtina (Knjiđna zbirka Temeljna dela). Zlasti 30-40.
*ugotavljanje namena besedila (komu je namenjeno, kakšen je besedilni slog, register, čemu služi),
*izbira prevodne strategije,
*ubeseditev v ciljnem jeziku.
Po Katherini Reiẞ gre pri prevodnem postopku za ustvarjanje ekvivalence med izvirnim in ciljnim besedilom. Pri tem ne gre za dobesedni prevod, temveč za ustrezen prevod, ki ima v obeh jezikih isti komunikacijski učinek in podobno učinkuje na bralca v obeh jezikih.
=== Udeleženci v prevodnem postopku ===
Udeležence v prevodnem postopku delimo na primarne in sekundarne.
*Primarni: avtor besedila, naročnik prevoda, naslovnik (bralec prevoda), prevajalec,
Vrstica 73:
=== Prevodne strategije ===
Prevajalec prevodno strategijo izbere glede na tip besedila, glede na to, kje bo besedilo objavljeno in kdo je ciljni bralec. Poznamo več prevodnih strategij<ref>Glej npr. Darbelnet, J. in Vinay, J.P. (1958): ''Stylistique Comparée du Français et de l'Anglais. Methode de traduction.'' Paris, Montreal: Didier-Harrap. (Angleški prevod je izšel leta 1995 pri John Benjamins Publishing).
*prenos (transferenca/transkripcija): gre za prenos določene besede ali besedne zveze iz enega jezika v drugega, ne da bi to besedo ali besedno zvezo prevedli, saj v ciljnem jeziku ni ustreznice (primer: dolce vita),
*kulturna ustreznica: določene kulturne realije, ki jih je težko prevesti, v ciljnem jeziku povemo na drugačen način, z opisom, ki bralcu omogoči, da razume, kaj ta kulturna realija pomeni (primer: Baccalaureat - francoska matura),
Vrstica 80:
*direktni/dobesedni prevod ali kalkiranje: gre za prenos vsakodnevnih kolokacij in kratic, imen organizacij, kjer v ciljnem jeziku ni ustreznic (primer: UNESCO),
*približni prevod: gre za prevod, kjer se zabriše lokalno obarvanje nekega kulturnega elementa, zato da je ciljnemu bralcu besedilo lažje razumeti (primer: sombrero - klobuk),
*sobesedilni prevod: razlago nekega kulturnega elementa dodamo v opombo pod črto.
=== Strojno prevajanje ===
| |||