Bonaventura Francesco Cavalieri: Razlika med redakcijama

Cavalieri se je že zelo zgodaj v Milanu leta [[1615]] pridružil redu [[jezuiti|jezuitov]]. Leta [[1616]] je odšel v [[Pisa|Piso]]. Nanj je v tem času zelo vplivalo [[Evklid]]ovo delo.

Od leta [[1629]] je bil Cavalieri [[profesor]] v Bologni. Bil je [[Galileo Galilei|Galilejev]] učenec. Ukvarjal se je s problemom [[kontinuum]]a. Pri njem se je pojavil pojem [[neskončnost|neskončno]] majhne [[količina|količine]].

Delal je na področju [[ravnina|ravninske]] in [[sferna trigonometrija|sferne]] [[trigonometrija|trigonometrije]]. Prvi je uvedel pojem [[žarišče|žariščnih]] [[razdalja|razdalj]] [[optika|optičnih]] [[leča (optika)|leč]]. Znan je zlasti po [[Cavalierijevo načelo|načelu]] iz elementarne [[geometrija|geometrije]], imenovanem po njem: [[prostornina|prostornine]] [[geometrijsko telo|geometrijskih teles]] z enako [[višina|višino]] in s, osnovni ploskvi [[ploščina|ploščinsko]] enakimi vzporednimi osnovnimi ravninskimi preseki, so enake. Načela neni moremomoč neoposredno [[matematični dokaz|dokazati]] s prijemi elementarne geometrije in si pomagamoje treba pomagati z orodji iz [[matematična analiza|analize]]. Ukvarjal se je s [[kvadratura]]mi in tudi s [[kvadratura parabole|kvadraturo parabole]].

Leta [[1635]] je svoje delo na področju nedeljivih podal v delu ''Geometria indivisibilibus continuorum nova quadam ratione promota''. Tu je naprej razvil že [[Arhimed]]u znano [[metoda izčrpavanja|metodo izčrpavanja]] in jo vključil v [[Johannes Kepler|Kepler]]jevo teorijo neskončno majhnih geometrijskih količin.

Napisal je tudi delo ''Exercitationes Geometricae'' ([[1647]]).

{{portal|Astronomijaastronomija|{{ispa}}}}