Papež Leon I.: Razlika med redakcijama

| nationality = [[Rim|Rimljan]]ljan

'''Leon Veliki''' ali '''Leon I.''', <ref>Ime ''Leon'' ([[latinščina|latinsko]]: ''Leo, Leonis'' je latinskega izvora in pomeni ''Lev'').</ref> je bil [[Rim|rimskirim]]ski [[škof]] ([[papež]]) [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], * [[390|okrog 390]] [[Toskana]], ([[Italija]]) † [[10. november]] [[461]], [[Rim]], [[Rimski imperij|Zahodnorimsko cesarstvo]]; [[svetnik]] in [[cerkveni učitelji|cerkveni učitelj]]; [[god]] [[10. november]].

Leon se je rodil v [[Toskana|Toskani]] okrog leta 390 v plemeniti družini očetu Kvintinijanu, ki je bil izobražen in spoštovan mož. Sinu, ki je že kmalu pokazal velike sposobnosti in izredne zmožnosti, je nudil dobro vzgojo in izobrazbo. Po sprejemu duhovniškega posvečenja so na učenega in krepostnega moža postali predstojniki pozorni. Že za časa [[papež Celestin I.|Celestina ]] je bil čislan kot [[diakon]]: [[Kasijan]] je njemu posvetil knjigo napisano zoper [[Nestor]]ija; sveti [[Ciril Aleksandrijski|Ciril]] pa je njega prosil za posredovanje v sporu zoper [[Jeruzalem|jeruzalemskegajeruzalem]]skega nestorijanskega škofa [[Juvenalis]]a; cesarica [[Placidija]] pa ga je poslala v [[Galija|Galijo]], da bi pomiril med seboj sprta vojskovodja [[Aetij (vojskovodja)|Aetija]]<ref>Etij - [[latinščina|latinsko]]: Aëtius</ref> in upravnika Albina <ref>Albin - [[latinščina|latinsko]]: Albinus</ref>. Ko je bil šele na poti, je umrl [[papež Sikst III.|Sikst III.]]. <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=70s}}</ref>

Po smrti papeža [[Papež Sikst III.|Siksta III.]] sta rimsko ljudstvo in kler za novega papeža izvolila arhidiakona Leona, ki pa se je takrat nahajal na mirovni misiji v [[Galija|Galiji]]. Po vrnitvi v Rim je iz rok ostijskega škofa 29. septembra 440 prejel škofovsko posvečenje.

:[[Martin Luther|Protestantje]] Leona tako cenijo, da ga priložnostno imenujejo celo ''"prvega papeža"''.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title= Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen |page=39}}</ref> To je res samo toliko, kolikor nobeden od njegovih predhodnikov ni z enako zavzetostjo in uspehom predstavljal celotne vsebine in pomena papeške vrhovne oblasti; v svojem raznolikem, globinskem ter vseobsežnem delovanju je to oblast tudi praktično uveljavljal. <ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –K. Löffler |title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart |page=33}}</ref>

Njegovo uspešno versko delovanje je izrazil [[Pasquier Quesnel|Quesnel]] takole: Leon je razlagal nauk o [[Sveta Trojica|Sveti Trojici]] zoper [[Priscilijan|priscilijancepriscilijan]]ce, o [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[učlovečenje|učlovečenju]] zoper [[Judje|Jude]], o istobitnosti z [[Sveta Trojica|Očetom]] zoper [[arijanstvo|arijance]], o njegovi [[človek|človeški]] naravi zoper [[Evtih]]a, o samostojni osebi zoper [[nestor]]ijance, o pravici do [[Cerkev (organizacija)|cerkvene]] zakonodaje zoper [[Novacij|novacijancenovacij]]ance, o enotnosti zoper [[Donat|donatistedonat]]iste, o potrebnosti in moči [[Bog|Božje]] [[milost]]i zoper [[Pelagij|pelagijancepelagij]]ance, o resničnosti, moči in dostojanstvu [[zakramenti|zakramentov]] zoper [[manihejstvo|manihejce]], o resnični pobožnosti in [[bogoslužje|bogoslužju]] zoper navidezne [[Jezus Kristus|kristjane]]; ta nauk je razvijal in branil z Božjo modrostjo, izredno pobožnostjo in neverjetnim pogumom.« <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=74}}</ref>

[[File:Leoattila-Raphael.jpg|thumb|220px|[[Raffaello Santi|Raphael]]: ''Srečanje med [[papež Leon I. |Leonom Velikim]] in [[Atila|Atilom]]'' prikazuje Leona v spremstvu [[Sveti Peter|svetega Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]], kako se sreča s [[Huni|hunskim]] kraljem blizu [[Mantova|Mantove]].]]

[[File:Chronicon Pictum P016 Attila és Leó pápa.JPG|thumb|220px|[[Papež Leon I.|Leon Veliki]] pregovori [[Atila|Atila]], da prizanese [[Rim]]u in [[Italija|Italiji]] (slika iz 14. stoletja)]]

[[File:Pope Leo the Great persuades Genseric, prince of Vandals, to abstain from sacking Rome (2nd of 2).jpg|thumb|220px|[[Papež Leon I.|Leon Veliki]] pregovori [[Gejzerih]]a, da prizanese [[Rim]]u (miniatura okrog 1475)]]

Kot se je poprej vmešal v politiko že [[papež Inocenc I. |Inocenc]], ko je cesar odpovedal, tako je tudi Leona Velikega prisilil obup Rimljanov, da je zapustil cerkev in zakristijo ter se spustil v politično dejavnost;<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title= Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen |page=38}}</ref> vendar to zanj ni bilo nekaj novega, saj se je pa že pred izvolitvijo za papeža odlikoval po uspešni diplomatski in miroljubni dejavnosti.

Ker je bila [[Italija]] ob velikem preseljevanju narodov najbolj iskani plen na njihovem barbarskem pohodu, so bili papeži tako rekoč najbolj zanesljivi zavetniki, branitelji in tolažniki. V tem se je posebej odlikoval papež Leon.

Mogočni [[Huni|hunski]] kralj [[Atila]], čigar ime pomeni v prevodu ''"očka"'', se je imenoval zaradi svoje krutosti tudi ''"Bič Božji"''. Ko je prodiranje njegove ogromne vojske – njegovi vojščaki so se na konjih vojskovali, jedli in spali - zaustavil [[Kitajski zid]], se je obrnil proti zahodu in si postavil prestolnico iz koč med Tiso in Donavo blizu današnjega [[Tokaj]]a na [[Ogrska |Ogrskem]]. Od tam je odhajal na roparske pohode in z ognjem in mečem pustošil skoraj po celi [[Evropa|Evropi]]. Ko je pretrpel poraz pri [[Francija|francoskem]] [[Chalons]]u, ga je ranjeni ponos podžigal k še hujšim zločinom. Opustošene vasi in razvaline mest, oropane cerkve ter gomile iznakaženih trupel so kazale pot, po kateri je hodila ta brezsrčna pošast.

Iz Francije je dospel v Italijo. Osvojil in porušil je med drugim tudi [[Oglej]], [[Verona|Verono]], [[Milano|Milan]], [[Cremona|Cremono ]] in [[Bergamo]]. Sedaj ga ni ničesar več oviralo, da se ne bi napotil proti Rimu z oznanilom, da bo to ponosno mesto, ki se je imenovalo prestolnica sveta, ponižal, stare meščane zasužnjil, obzidje in znamenite stavbe pa porušil. Rimskega senata in meščanov se je polastil nepopisen strah in trepet. Mir in prisebnost je ohranil le papež Leon, ki je ljudi tolažil, jim vlival zaupanje v Božjo in Marijino pomoč ter spodbujal k molitvi in pokori.

:Cesar [[Valentinijan II.|Valentinijan]] in njegov vojskovodja Etij sta se strahopetno skrila za mogočno [[Ravena|ravensko]] obzidje in ljudstvo prepustila žalostni usodi.

Pravijo, da je obšel med papeževim govorom poglavarja strah, ker je opazil apostola [[sveti Peter |Petra ]] in [[sveti Pavel |Pavla ]], ki sta mu žugala z golim mečem in da je to napravilo na sicer neuklonljivega vladarja tak vtis. Častniki in vojaki, jezni zaradi izgubljenega obljubljenega plena, so mu ugovarjali in ga začudeni spraševali, kako da je – proti svoji navadi – izročil zmago neoboroženemu duhovniku. Odgovoril je:

Papeža Leona pa so v Rimu pričakali z nepopisnim navdušenjem in veseljem ter ga slavili kot »očeta domovine«. Takoj je določil zahvalni praznik za čudežno rešitev. <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=73s}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title= Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen |page=38s}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=O. Bitschnau|title=Das Leben der Heiligen Gottes|page=370s}}</ref>

V nemščini obstaja film ''[[Atila]]'', ki opisuje med drugim tudi okoliščine srečanja med papežem in kraljem. V filmu bojaželjni Atila da ubiti med lovom brata Bleda (ali Buda), ki se je naveličal roparskega načina življenja in je nagovarjal brata k miru z drugimi narodi. Ko začne Atila zopet ropati in požigati po [[Italija|Italiji]], mu neki lokostrelec po nesreči ustreli z lokom edinega sina. Kmalu za tem se sreča s papežem Leonom Velikim, kar ga še utrdi v prepričanju, da ne sme več izzivati Božje jeze. Zato ustreže papeževi prošnji in se vrne v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]].

Še hujšo nevarnost so predstavljali [[Vandali]], ki so pod [[Gejzerih]]om 455 oblegali [[Rim]]. Ko so Rimljani že obupavali, se je papež pogumno odpravil k voditelju in ga prosil, naj mestu prizanese vsaj s krvoprelitjem in požiganjem. Vojskovodja je to tudi obljubil in po dvotedenskem ropanju odšel. Med zahvalno mašo je papež dejal: “Priprošnja [[sveti Peter|svetega Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]] sta vas rešila pred uničenjem.” <ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=74}}</ref>

[[File:Expulsão de átila.jpg|thumb|220px|''[[Atila|Atilov]] umik'' v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki svetega Petra]] nad oltarjem [[papež Leon I. |Leona Velikega]].]]

[[Papež Benedikt XIV. |Benedikt XIV. ]] ga je uvrstil med [[cerkveni učitelji|cerkvene učitelje]], kajti v svojih pismih in pridigah jasno in temeljito razlaga katoliški nauk v nasprotju z učenjem heretikov.

Leon Veliki je umrl 10. novembra 461 v Rimu. Pokopali so ga v stebrišču [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike svetega Petra v Rimu]]. Ko je [[papež Sergij I.]] leta 688 slovesno prištel papeža Leona I. k svetnikom, so njegovo truplo prenesli pod oltar, ki so ga v baziliki postavili njemu v čast. Ko so v času od 1506 do 1626 baziliko ponovno zgradili<ref>''Columbia Magazine'', April 2006, page 18.</ref>, so njegove relikvije pokopali pod oltar, ki ga krasi [[Alessandro Algardi|Algardijev]] (1598-1654) orjaški marmornati reljef, ki prikazuje papeževo srečanje z Atilom.

Do [[Drugi vatikanski koncil|koncila]] je bil Leonov god 11. aprila.<ref>{{navedi knjigo|authorname=F. Chobot|title= A pápák története |page=74}}<"ReferenceA"/ref>

*Vsa poročila o srečanju med Leonom Velikim in hunskim poglavarjem Atilom menijo, da se je dogajalo nekaj izrednega in nenavadnega. Uspeh srečanja večina virov pripisuje nadnaravni prikazni: nekateri omenjajo dve osebi, drugi eno; opisujejo pa tudi strah, ki je popadel Atila in hunsko vojsko.