Ljudevit Tomšič: Razlika med redakcijama

| birth_date = [[24. oktober]] [[1843]]

| birth_place = [[Vinica, Črnomelj|Vinica]]

| death_date = [[24. april]] [[1902]]

| death_place = [[Zagreb]]

| known_for = [[književnik]]

| occupation = [[učitelj]]

Ljudevit Tomšič, mlajši brat [[Ivan Tomšič (1838)|I. Tomšiča]], je osnovno šolo obiskoval pri očetu Bernardu, po njegovi smrti odšel k sorodnikom v [[Karlovac]] in tam končal 3. in 4. razred osnovne šole. V gimnazijo je hodil v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1858–1862), bil maja 1862 v 4. razreddurazredu izključen, odšel v Zagreb, tu opravil izpit čez 4. razred, v 5. razrredurazredu prestopil na učiteljišče in ga 1865 končal. Prvo učiteljsko službo je dobil v Karlovcu (1865-1870), nato poučeval na raznih osnovnih šolah v Zagrebu, od 1886–1893 bil ravnatelj zagrebške dolnjogradske učione in 1893 do 1902 šole v Krajiški ulici. Med 1876–1877 je kot izredni slušatelj poslušal na vseučilišču predavanja iz [[pedagogika|pedagogike]], [[estetika|estetike]] in [[literarna zgodovina|literarne zgodovine]]; bil je član in odbornik v učiteljskih stanovskih organizacijah, 1891 eden od ustanoviteljev Društva za prehranu siromašne mladeži u Zagrebu ter njegov stalni odbornik. Leta 1885 član vladne ankete za izdelavo statuta za vajenske šole, 1879–1902 član in stalni [[stenografija|stenograf]] biroja Hrvškega sabora, 3 leta tudi stenograf deželnega zbora v Ljubljani.

Kot učitelj v Karlovcu je 1866 osnoval ''Karlovački viesnik'', objavil ''Venac lepih pesmicah cerkvenih i svetovnih'' (1867), od istega leta sodeloval pri ''Školskom prijatelju'' ter od 1873 dalje med drugim objavil razprave: ''Biskup Slomšek kao pedagog; Veselost u školi'' ter druge. Med leti 1868–1870 je izdajal list ''Zlatni orasi'' ter od 1872–1874 in 1889–1903 ''Bršljan''. Napisal poljudno knjižico ''Naša zemlja ili dvanaest razgovora s djedom'' (1873, 1875, 1877). Ustanovil in oskrboval je 1877–1880 ''Pučke novine, časopis za gospodarstvo, obrt i narod''; ob 1000-letnici [[Sveti Ciril in Metod|Metodove]] smrti je napisal knjižico ''Sv. braća Ciril i Metod''. Napisal je še večje število povestic in raznega zabavnega ter poučnega blaga za mladino.

V mlajših letih se je TavčarTomšič ukvarjal tudi z [[dramatika|dramatiko]]; priredil je očetovo igro ''Lakoverni'', dve izvirni igri poznamo samo po imenu: enodejanka ''Spekel se je'' (1868) je bila takrat v arhivu [[Dramatično društvo|Dramatičnega društva]]; tridejejanka s petjem ''Šilo za ognjilo ali Danes meni, jutri tebi'', je hranil Tomšič sam. Po [[nemščina|nemški]] predlogi so bili prirejeni ''Morilci v Kravjej dolini''; ohranila se je »izvirna vesela igra v dveh činih« ''Lakoumna Emica ili Mladost - norost'', vzeta iz tedanjega življenja slovenskih visokošolcev.

TavčarTomšič je bil priznan vzgojitelj, bodisi kot učitelj, bodisi kot pisatelj ter sodi med pionirje hrvaške mladinske književnosti. Bil je v primeri z bratom Ivanom nekoliko konservativnejši, vendar je tudi skušal slediti sodobnejšim vzgojnim poizkusom. Leta 1907 in 1965 so mu vzidali spominsko ploščo na rojstni hiši v Vinici.