Po končani srednji šoli na Dunaju je na [[univerza|univerzi]] poslušal matematiko, [[fizika|fiziko]] in [[astronomija|astronomijo]] ter 1861 [[doktorat|doktoriral]]. Leta 1863 je postal privatni [[docent]] na dunaskidunajski univerzi, 1866 pa [[profesor]] na univerzi v [[Gradec|Gradcu]]. Vseučiliški pouk iz svoje stroke je razširil s tem, da je vanj sprejel tudi [[Teorija števil|teorijo števil]], projektivno in absolutno matematiko. Med leti 1864-1919 je objavil več knjig in razprav, ki so obravnavale probleme astronomije, čiste matematike, [[geometrija|geometrije]] in [[kartografija|kartografije]].
Frischaufovo poglavitno delo je bilo posvečeno kartografiji. Od leta [[1868]] je sistematično obiskoval in opisoval [[gorovje|gorovja]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in [[Črna gora|Črni gori]] ter [[Slovenija|slovenske]] [[Alpe]], zlasti [[Kamniško-Savinjske Alpe]]. Sodeloval je s slovenskimi planinci in zavračal germanizatorska prizadevanja nemške planinske organizacije. Skrbel je za postavljanje [[Planinska koča|planinskih koč]] v Savinjskih Alpah kjer je postavil tri koče.
Frischauf je v Kamniško-Savinjskih Alpah poiskal in markiral mnogo poti, določil veliko višin in o tem pisal obširne članke. Leta [[1893]] ga je [[Slovensko planinsko društvo]] imenovalo za častnega člana. Po njem se imenuje [[Frischaufov dom na Okrešlju|dom na Okrešlju]].<ref>Enciklopedija Slovenije; zvezek 3; Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989</ref>
