Onesnaženje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 88.200.55.133 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl |
||
Vrstica 1:
{{slog|razlog=nesmiselno dodani podatki, manjkajo notranje povezave, uporaba sedanjika za pretekle dogodke}}
'''Onesnaženje''', '''onesnaževanje''' ali '''kontaminacija''' je prisotnost nezaželjene [[snov]]i ali [[delec|delcev]] v drugi snovi. Največkrat govorimo o treh vrstah kontaminacije: [[biologija|biološki]],
=== Starodavne kulture ===
▲'''onesnaževanje''' ali '''kontaminacija''' je prisotnost nezaželjene [[snov]]i ali [[delec|delcev]] v drugi snovi. Največkrat govorimo o treh vrstah kontaminacije: [[biologija|biološki]],kl[[kemija|ewrčl,eijski]] in [[radioaktivnost|radioaktivni]]. Proces, s katerim nastaja onesnaženje, se imenuje '''onesnaževanje''' ali s tujko '''kontaminiranje'''. Onesnaženje nastopa v obliki kemičnih snovi ali energije (svetloba, hrup, toplota). Onesnažila so lahko tujki v okolju, lahkwč-elw-ećqEERČQtq2rtfq3wetgfq3w4tg7q3o pa so stalno prisotni, o onesnaženju pa govo
Onesnaženost zraka je bila vedno z nami. Revija Science je izdala leta 1983 članek, v katerem trdi, da na stropu prazgodovinskih jam obstaja zadosten dokaz za visoke ravni onesnaženja, ki so bile povezane z neustreznim prezračevanjem ob odprtem ognju. Zdi se, da je bilo tudi pridobivanje kovin ključnega pomena pri oblikovanju ravni onesnaženosti zraka zunaj doma. Vzorci ledenikov na Grenlandiji kažejo povečanje onesnaženja zraka v povezavi z razvojem Grške, Rimske in Kitajske civilizacije.
=== Zgodni zaznamki onesnaženja ===
Prvi podatki o onesnaženju so bili zapisani že med 9. in 13. stoletjem, in sicer s strani učenjakov Perzijske kulture. Dotaknili so se problema onesnaženja zraka, vode, tal ter tudi odlaganja odpadkov.<ref>L. Gari (2002), "Arabic Treatises on Environmental Pollution up to the End of the Thirteenth Century", ''Environment and History'' '''8''' (4), pp. 475-488.</ref>
Kralj Edvard I je prepovedal sežiganje premoga na morju potem, ko je v Angliji dim postal resen problem. V času industrijske revolucije je onesnaženje zraka predstavljalo vedno večji problem. V Londonu se je pojavil poleg tega tudi problem kakovosti pitne vode, kar je pripeljalo do izgradnje mestne kanalizacije.<ref name="Pea-souper">{{cite web|url=http://www.epa.gov/history/topics/perspect/london.htm|title=London's Historic "Pea-Soupers"|accessdate=2006-08-02|author=David Urbinato|year=1994|month=Summer|publisher=[[United States Environmental Protection Agency]]}}</ref><ref name="Deadly">{{cite web|url=http://www.pbs.org/now/science/smog.html|title=Deadly Smog|accessdate=2006-08-02|author= |last= |first= |authorlink= |coauthors= |date=2003-01-17|publisher=PBS}}</ref>
=== Industrijska revolucija ===
Onesnaževanje kot ga poznamo danes, se je rodilo z industrijsko evolucijo. Z prodorom velikih tovarn ter uporabo fosilnih goriv je bila zelo hitro poslabšana kvaliteta tako vode, zraka ter zemlje. Že leta 1881 sta prvi dve Ameriški mesti, [[Chicago]] in [[Cincinnati]] uvedli zakonodajo ki je bila za takratne čase prijazna za okolje. V začetku 20 stoletje je bil ustanovljen tudi Urad za preprečevanje onesnaževanja kot del Notranjega ministrstva. Občasno so se zaradi ekstremnega onesnaženja kriteriji Urada tudi prilagodili razmeram.<ref name="Donora">{{cite web|url=http://www.ametsoc.org/sloan/cleanair/|title=History of the Clean Air Act|accessdate=2006-02-14|author=James R. Fleming|coauthors=Bethany R. Knorr of Colby College|publisher=American Meteorological Society}}</ref>
=== Moderna zavest ===
[[Slika:Amoco Cadiz impact.jpg|thumb|200px|Posledice razlitja tankerja Amoco Cadiz na obali]]
[[Slika:Bhopal-Union Carbide 2.jpg|thumb|200px|Iz tega tanka v kraju Bhopal, Indija je ušel plin, ki je posredno ter neposredno povzročil smrt več kot 15.000 oseb]]
[[Slika:Water pollution.jpg|thumb|200px|Biološko onesnažena [[voda]]]]
Onesnaževanje je postalo aktualno vprašanje po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi produktov vojaških testiranj nuklearnega orožja, in sicer v obliki radioaktivnih padavin. Kmalu zatem se je zgodil še en dogodek, in sicer v Londonu leta 1952, "The Great Smog"<ref>[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/9/newsid_4506000/4506390.stm 1952: London fog clears after days of chaos] (BBC News)</ref>, pojav zaradi katerega je umrlo najmanj 4000 ljudi. To je izzvalo nastanek nekaj prvih večjih sodobnih okoljskih zakonodaj po letu 1956.
Onesnaževanje je bilo deležno vedno večje javne pozornosti tudi v ZDA med leti 1950 ter do začetka 1970-ih, ko je kongres sprejel zakon o nadzoru hrupa, zakon o kakovosti zraka, zakon o čistih vodah in zakon o nacionalni okoljski politiki. Primeri lokalnih onesnaženj, kot so npr. odpad [[Polychlorinated biphenyl|PCB]] v reki Hudson, ki je onesnažila živelj v reki do te mere, da je bil prepovedan za uživanje (ribe..), dolgotrajna onesnaženja z [[Polychlorinated dibenzodioxins|dioxin]] v Love Canalu, [[Hexavalent chromium|Chromium-6]] odpadki v Kaliforniji so botrovali uvedbi novega, zelo strogega zakona v letu 1980.
Poleg teh onesnaženj so bili odmevni tudi podatki o jedrskih odpadkih, vendar predvsem v Rusiji, na lokaciji [[Lake Karachay]], ki je bil imenovan celo kot najbolj onesnažen kraj na svetu.
[[Nuclear weapons|Jedrska orožja]] so bila preizkušana v obdobju hladne vojne, včasih tudi blizu naseljenih območij. Čeprav je jedrska tehnika domena visoke tehnologije, je vseeno dovzetna tudi za napake, kar se vidi na primerih nekaj večjih nesreč. [[Three Mile Island|Otok treh milj]] in [[Chernobyl|Černobil]] sta taka primera, iz katerih je razvidno, kaj lahko radioaktivno onesnaženje povzroči življenju.
Mednarodne katastrofe kot npr. [[Amoco Cadiz]] tankerja na obalah Anglije leta 1978 in pa katastrofa v [[Bhopal disaster|Bhopalu]] leta 1984 so prikazale predvsem dejstvo, da je cena preprečevanja bistveno nižja od tiste, ki jo potrebno plačati ob katastrofi. Prav tako je bilo jasno, da onesnaženje ne pozna ne nacionalnih ne političnih meja med državami. Vse večje splošno onesnaženje je tudi spodbudilo ljudi k ustanavljanju neprofitnih nevladnih organizacij, katerih cilj je preprečevanje onesnaženja.
== Oblike onesnaženja ==
Vrstica 9 ⟶ 30:
Oblike onesnaženja so:
* [[Onesnaženje zraka]], sprostitev kemičnih substanc ali delcev v ozračje. Primeri, kot so [[carbon monoxide|ogljikov monoksid]], [[sulfur dioxide|žveplov dioksid]], [[chlorofluorocarbon]]s (CFCs) in [[nitrogen oxide|dušikov oksid]], kreirani s strani [[industrija|industrije]] ter predvsem motornih vozil. Fotokemične [[ozon|spojine]] in [[smog]] nastajajo pri zgorevanju ogljikovodikov. Število delcev se karakterizira kot velikost ali pa kot število na volumen.
* [[Onesnaženje voda]]
* [[Svetlobno onesnaženje|Svetlobno onesnaževanje]], nočno onesnaženje neba, presvetlenje ter.
* [[Onesnaženje z kosovnimi odpadki]]
* [[Zvočno onesnaženje]], kamor sodi cestni, letalski ter industrijski hrup.
* [[Onesnaženje zemlje]] je povzročeno takrat, ko kemikalije prodrejo na površino ali v globino zemlje. Med najbolj znanimi [[onesnaževalci zemlje]] so [[hydrocarbon|ogljikovodiki]], [[heavy metals|težke kovine]], [[MTBE]],<ref>[http://www.epa.gov/mtbe/water.htm#concerns Concerns about MTBE] from [[United States Environmental Protection Agency|U.S. EPA]] website</ref> [[herbicides|herbicidi]], [[pesticides|pesticidi]] ter [[chlorinated hydrocarbons|klorove spojine]].
* [[Radioaktivno onesnaženje]], ki je rezultat aktivnosti v 20. stoletju s strani atomske fizike, kot npr. raziskave jedrskega orožja, medicine ter pridobivanja energije.
* [[Toplotno onesnaženje]], ki se kaže kot vpliv človeka na naravno temperaturo (npr. dvig temperature reke Save pri Krškem za okrog 1,2 stopinje Celzija).
* [[Vidno onesnaženje]], označi vpliv človeka na naravo ter njeno degradiranje, npr. daljnovodi, jezovi, avtoceste, železnice, letala, rudniki ter smetišča.
=== Okoljsko zdravstvene informacije ===
Toksikološki ter Okoljski Zdravstveni Informacijski program (TEHIP)<ref>{{cite web|url=http://sis.nlm.nih.gov/enviro.html |title=SIS.nlm.nih.gov |publisher=SIS.nlm.nih.gov |date=2010-08-12 |accessdate=2010-08-26}}</ref> at the [[United States National Library of Medicine]] (NLM) vzdržuje zahtevno toksikološke te okoljske informacije, katere so dostopne javnosti. Mape se nanašajo na Združene Države Amerike. Podobno funkcijo v Evropi opravlja Komisija EU za zdravstvo <ref>[http://ec.europa.eu/health/index_en.htm ]</ref> ter Komisija EU za okolje <ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/environment/links.htm |title=Key environmental links}}</ref>. Tako Ameriška kot tudi evropska organizacija ima na svoji internetni strani objavljene mape z podatki o onesnaženosti <ref>{{cite web|url=http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/explore-interactive-maps |title = Environmental interactive maps}}</ref>.
== Regulative ter nadzor ==
Regulative ter nadzor so v pristojnosti nacionalnih vodstev oziroma njihovih agencij (npr Agencija za okolje<ref>{{Navedi splet|url = http://www.arso.si|title = Agencija RS za okolje}}</ref>).
== Kontrola onesnaževanja ==
Kontrola onesnaževanja je nadzor nad vrsto ter količino vnesenih onesnaževalcev v okolje. Brez tega nadzora bi preveč degradirali naravno okolje te z tem povzročili nepopravljivo škodo.
=== Praksa kontrole onesnaževanja ===
* [[Recikliranje]]
=== Mehanizmi kontrole onesnaževanja ===
* [[Filter prašnih delcev|Filtracija
** [[Zbiralnik prahu|Vrečni filtri]]
** [[Gravitacijski separator]]s<ref name="Aqueous">{{cite book|author=Beychok, Milton R.|title=[[Aqueous Wastes from Petroleum and Petrochemical Plants]]|edition=1st|publisher=John Wiley & Sons|year=1967|id=[[Library of Congress Control Number|LCCN]] 67019834|isbn=0471071897}}</ref><ref>{{cite book|author=[[American Petroleum Institute|American Petroleum Institute (API)]]|title=Management of Water Discharges: Design and Operations of Oil-Water Separators|edition=1st|publisher=American Petroleum Institute|year=February 1990|id=}}</ref>▼
** [[Vrtinčni separator]]ji
** [[Elektrostatični filter|Elektrostatični filtri]]
* [[Separaratorji onesnaževalcev]]
** [[Šobni odstranjevalnik]]
** [[Vrtinčni odstranjevalnik]]
** [[Odstranjevalnik z Venturijevo cevjo]]
** [[Centrifugalni odstanjevalnik]]
** [[Wet scrubber|Mokri pršilnik]]
* [[Obdelava odpadkov]]
** [[Zračna obdelava odpadkov]]
▲** [[Gravitacijski separator]]s<ref name=
** [[Biofilter]]s
** [[Zračna obdelava odpadkov (tlačni sistem)]] (DAF)
| |||