Odprta koda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.72.131 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Eleassar
Vrstica 41:
=== Mediji ===
 
Odprtokodno novinarstvo – nanaša se na standardne novinarske tehnike zbiranja novic in preverjanja podatkov, odraža pa podoben izraz, ki se uporablja od leta 1922 v krogih vojaškega obveščevanja, odprtokodno obveščevanje. Danes se ta izraz večinoma uporablja za opis inovativnih objav spletnega novinarstva. V reviji TIME (25.12.2006) so ta pojav opisali otkot uporabniško ustvarjena vsebine in ga postavili ob bok bolj tradicionalnim odprtokodnim projektom, kot sta OpenSolaris in Linux.
 
Weblogi oz. blogi so še ena pomembna platforma za odprtokodno kulturo. Blogi so sestavljeni iz periodičnih, obratno kronološko razporejenih objav, pri čem uporabljena tehnologija omogoča, da se spletne strani lažje posodabljajo za kar ne rabimo znanja o oblikovanju, kodi ali prenosu podatkov. Korporacije, politične kampanje in ostale formalne organizacije so začele uporabljati ta orodja za posredovanje informacij, večino blogov pa še vedno uporabljajo posamezniki za osebno izražanje, politično organiziranje in socializacijo. LiveJournal in WordPress uporabljata odprtokodno programje, ki je dostopno javnosti, posamezniki pa ga lahko spreminjajo po lastnem okusu. Koda odprta ali ne, ta format predstavlja za ljudi spretno orodje za prisvajaje in predstavljanje kulture. Zaradi tradicionalnih spletnih strani je postala regulacija ilegalne reprodukcije kulture otežena, spremenljivost blogov pa omogoča še bolj nenadzorovano »odprto kodiranje«, saj lahko večji del populacije hitreje kopira materiale v javni sferi.
Vrstica 68:
=== Inovacijske skupnosti ===
 
Princip prostega deljenja informacij se je znanstvenih krogih institucionaliziral že v 19. stoletju. Sociolog Robert K. Merton je opisal štiri osnovne elemente družbe – univerzalizem (internacionalna perspektiva), komunizem (deljenje informacij), objektivnost (odsotnost osebnih prepričanj v znanstvenem raziskovanju) in organiziran skepticizem (zahteva po dokazovanju in kritiki), ki tudi dobro opisujejo današnjo znanstveno skupnost. Ena trenutnih pobud znanstvenega objavljanja rezultatov raziskav je open access – ideja, da bi raziskave morale biti objavljene na način, ki je zastonj in dostopen javnosti. Obstaja mnogo open access revij kjer imamo prost dostop do informacij na spletospletu, ampak večina teh vseeno zaračunava naročnino za dostop (uporabnikom ali knjižnjicam). Budapest Open Access Initiative se zavzema za prost dostop do vseh znanstvenih člankov na internetu. V ZDA se Nacionalni inštituti za zdravje zavzemajo za javni dostop do njihovih znanstvenih informacij (»Enhanced Public Access to NIH Research Information«). Kljub temu pa obstaja še veliko neodgovorjenih vprašanj – razmerje dobiček vs. javni dostop, zagotavljanje, da se željeni standardi in storilnost ne zmanjšajo z prehodom na javni dostop.
 
=== Umetnost in rekreacija ===