Janez Žiga Valentin Popovič: Razlika med redakcijama

Žiga Popovič je največ ustvarjal na področju filologije. Med leti 1753 in 1766 je predaval [[Nemščina|nemščino]] na dunajski univerzi. Napisal je temeljno slovnico nemškega jezika, ki je doživela 10 [[Ponatis|ponatisov]]. Rad je veliko potoval in si zapisoval kar je videl v naravi ter se zanimal za poimenovanje videnega. Tako je postal nekakšen samouk na zelo širokem področju naravoslovja. Njegovo zanimanje za rastline in žuželke je sprožilo dopisovanje z [[Carolus Linnaeus|Karlom Linnejem]], avtoriteto na področju biološke [[taksonomija|taksonomije]]. Dokazal je, da je Linnejevo razvrščanje svojeglavo, vsiljivo in protislovno, kar je Linne upošteval. Njegovo osrednje zanimanje pa je bilo [[morje]]. Napisal je razpravo o morju v nemščini z naslovom ''[[Untersuchungen vom Meere]]'', s katero je zaslovel v znanstvenih krogih. Knjiga je izšla leta 1750 v Frankfurtu in Leipzigu ter je utemeljila [[oceanografija|oceanografijo]] kot [[znanost]], Žiga Popovič je postal član več tujih znanstvenih družb, v Sloveniji pa je vplival na takratne [[Razsvetljenstvo|razsvetljence]] kroga [[Žiga Zois|Žige Zoisa]]. Pripravljal je tudi slovensko slovnico in slovensko-nemški slovar, vendar ti dve deli nista nikoli izšli, saj je prezgodaj umrl. Pred smrtjo je v [[OprokaOporoka|oporoki]] zapustil vse svoje premoženje mladim študirajočim rojakom.

Tako je v znanosti poudaril [[Sinteza|sintezo]] in [[StrukturalnoStrukturalna analitična metoda|strukturalno analitično metodo]].

{{lifetime|1705|1774|DEFAULTSORT:Popovič, Janez Žiga Valentin}}