Zupan je leta [[1806]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] končal študij [[teologija|teologije]] in bil [[1809]] [[Duhovniško posvečenje|posvečen]], nato je nastopil službo [[kaplan]]a v [[Šmarje - Sap|Šmarju]] pri Ljubljani. Od [[1815]] je bil na ljubljanskem bogoslovju profesor za [[stara zaveza|staro zavezo]] na [[licej]]u pa je poučeval orientalske jezike. Zaradi svojih nazorov o [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliški cerkvi]] in odkritega panslavizma ter nerednega opravljanja duhovniške in profesorske službe je prišel v spor s cerkvenimi in prosvetnimi oblastmi ter bil [[1835]] prisilno upokojen in pregnan v Celovec.
== Delo ==
Zupan je prevajal [[sveto pismo]], pisal o slovenski [[etnologija|etnologiji]], se ukvarjal z [[zgodovina|zgodovino]], raziskoval [[glagolica|glagolijaštvo]] ter zbiral in objavljal ljudske pregovore, katerih je zbral in objavil okoli 500. Odločno je bil proti [[Metelčica|metelčici]] in tako posredno podprl [[France Prešeren|F. Prešerna]] in [[Matija Čop|M. Čopa]].
Zupanova prva pesem je bila objavljena leta [[1828]] v [[Illyrisches Blatt]]u. Največ, preko 100 pesmi, pa je objavil v prvih treh zvezkih [[Krajnska čbelica|Krajnske čbelice]], katero je tudi sam pomagal ustanoviti in bil njen sourednik. Krajše pesmi je povezoval v cikle (''Krajnski Plutarčik'', Krajnski Nestorček''). Sicer pa je bilo za čudaškega doktorja teologije znana še ena posebnost, da je svoje pesmi pisal brez črk '''c''' in '''s'''.
Prevajal je [[srbohrvaščina|srbohrvaške]] [[ljudsko pesništvo|ljudske pesmi]] in [[nemščina|nemške]] [[Gazela (pesem)|gazele]]. V prevodih je bil precej samovoljen. Uvajal je preživete jezikovne oblike, veliko uporabljal [[slovanski jezik|druge slovanske besede]] ter sam ustvarjal nove izraze. Tako njegove pesmi kakor tudi prevodi so bili dostikrtdostikrat nerazumljivi. Svoje čudaške jezikovne nazore je razložil v sonetu ''Krajnec dolžen hrovatenja'' ([[1931]]1831). Zupanove poglede na jezik in knjževnostknjiževnost so spodbudili F. Prešerna k pisanju [[satira|satiričnih]] [[verz]]ov na njegov račun: ''Ptujo besedarjem'' in ''Pevcu brez s in brez c''.
