Nekaj pripombic:

  1. letnic in datumov ne povezujemo, razen v biovrstici
  2. biografije moraš bolj podrobno kategorizirati, za biografske podatke pri tem uporabljaj predlogo {{lifetime}}
  3. za navajanje gesel iz SBL lahko uporabiš predlogo {{SBL}}, ki delo olajša, saj potrebuješ le id ostalo pa naredi programje.

--IP 213 11:30, 5. januar 2011 (CET)

V WP pred imenom praviloma ne pišemo znanstvenih naslovov (dr. ipd.). --IP 213 16:08, 4. september 2011 (CEST)
In tudi plemiške naslove v besedilu v glavnem izpuščamo. --IP 213 23:56, 28. oktober 2011 (CEST)
Res? Na WP nisem našel pravila, ki bi to določalo. Vidim pa, da na nemški WP plemiške nazive dosledno pišejo. Kar je po moje tudi prav, saj sta bila plemiška stopnja in predikat del osebnega imena plemstva. Navedi mi prosim link, kjer so navedena pravila za pisanje osebnih imen plemstva. Javor 01:12, 29. oktober 2011 (CEST)
V pravila tega še nismo zapisali, vendar je takšna običajna praksa. Ni nujno, da jo upoštevaš, ne bi bilo pa narobe. Vsekakor pa SP pravi da besede, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo ipd. (gl. SP 2001 § 128: http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html#pravila) pišemo večinoma pred imenom in z malo začetnico, npr. doktor/dr., gospod/g., gospa/ga., plemeniti/pl., profesor/prof. SP plemiških nazivov ne obravnava kot del imena, z izjemo von/van, kjer določa, da tega pišemo v originalu (torej ne pl.). --IP 213 11:16, 29. oktober 2011 (CEST)
Da je plemiški naziv (stopnja in predikat) del imena osebe ni stvar SP, pač pa to določa predpis države, ki je osebi podelila plemstvo. Avstro-Ogrska je imela te reči natančno urejene. SP se tudi ne opredeljuje do rabe plemiških nazivov (določa le rabo velikih in malih začetnic: § 128 določa le, da se pl. in von piše z malo začetnico, § 44 pa, da se predikat piše z veliko). Glede originalnosti von in pl. pa je treba upoštevati, da je bila Avstro-Ogrska država z več uradnimi jeziki. Na Kranjskem sta bila uradna Slovenščina in Nemščina, raba pl. oz. von je bila odvisna od jezika, v katerem se je ime osebe zapisalo in ne od imena osebe same. Tako se je npr. slovensko pisalo Janez Bleiweis vitez pl. Trsteniški, po nemško pa Johann Bleiweis Ritter von Trsteniški. Tako je bilo tudi v uradni rabi, glej npr. dvojezični Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko iz leta 1914 (tedanji Uradni list)[1] --Javor 01:38, 30. oktober 2011 (CEST)

Priznam, tisto v SP sem nekoliko prehitro bral in nenatančno razumel. A vendar: predpisi A-O za današnjo rabo niso zelo relevantni. Nenazadnje so nekateri nosilci plemiških naslovov doživeli tudi čas, ko je bila njihova raba izrecno prepovedana (recimo v Republiki Avstriji). Bolj relevantna je prevladujoča raba in pravila wp med drugim izrecno pravijo, da se držimo najpogostejše rabe. Pri imenih je raba, ki je tebi ljubša, v moderni leksikalni literaturi izredno redka (gl. recimo ES); plemiški naslovi in podobno so navedeni v uvodni vrstici, temu na wp rečemo biovrstica, ne pa v tekstu in ne v naslovu gesla. Pa tudi sicer v literaturi, z izjemo nekaterih avtorjev, pisanje Jože baron Brezkože ni grozno razširjeno. Mislim, da se moramo tega držati tudi na wp, sploh ker pmm opletanje z baroni, plemenitimi ipd, ni ravno v duhu wp, kjer se celo tikamo. --IP 213 21:23, 31. oktober 2011 (CET)

Še nekaj, če je pisanje plemiških naslovov do neke mere stvar navade in lahko rečeš, da nimam trdnih argumentov za moj način, pa slovenjenje osebnih imen, ki niso nikoli izpričana, ni! Anton Alexander Auersperg prav nikjer v relevantni literaturi ne nastopa kot Anton Aleksander grof Turjaški! Te variante tudi ne boš našel v njegovi "osebni izkaznici", uporabljal je ni neformalno, celo sočasni viri je ne poznajo. Prosim, da se držiš ustaljene rabe imen in jih ne spreminjaš povsem samovoljno. --IP 213 15:49, 1. november 2011 (CET)
Turjačani oz. Turjaški je v Slovenščini uveljavljeno ime za Auersperge. V laičnem jeziku je raba praktično dosledna. Prešeren, ki je osebno prijateljeval z Antonom Aleksandrom Turjaškim, ki ga omenjaš, je npr. napisal znano pesem Turjaška Rozamunda. Vendar je raba uveljavljena tudi v strokovnih krogih, med Slovenskimi zgodovinarji je prevladujoča. Glej npr. Komac[2], Ravnikar[3], Žvanut[4], Kos[5]. Nenazadnje slovensko ime Turjaški za Auersperge navaja tudi nemška Wikipedija[6]. Nemška Wikipedija celo navaja slovensko ime za Andreasa von Auersperga - Andrej Turjaški. Gre pač za uveljavljena imena. Podobno imamo slovenska imena za številne druge plemiške rodbine, npr. grofe Celjske. Hermann von Cilli se tudi ni podpisoval Herman I. Celjski, kot ga imenujemo na Slovenski Wikipediji. Javor 17:27, 2. november 2011 (CET)

Vse kar praviš velja, vendar za srednji in novi vek. O poznejših Auerspergih pa ne boš bral kot o Turjačanih ali Turjaških. --IP 213 17:34, 2. november 2011 (CET)

SkliciUredi

TerminologijaUredi

Zgodovinopisje se danes izrazu "narodni buditelj" in podobnim izogiba. --IP 213 10:48, 22. november 2011 (CET)

dlibUredi

Za povezovanje na dlib, lahko uporabljaš predlogo {{dlib}}. --IP 213 09:04, 28. november 2011 (CET)

SloWiki10Uredi

Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v ljubljanski mestni hiši in zaključili s predstavitvijo za javnost v Kiberpipi. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na dogodku posvečeni projektni strani, načrtovanje pa poteka na njeni pogovorni strani. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — Yerpo Ha? 20:51, 17. februar 2012 (CET)