Redakcija: 12:41, 10. oktober 2012 uredi Radek (pogovor \| prispevki) 3.318 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:06, 19. april 2014 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.199 urejanj Infopolje Zgodovinska znamenitost Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Infopolje Zgodovinska znamenitost \| name = Magdalenska gora \| image = \| caption = \| locmapin = Slovenija \| lat_degrees = 45 \| lat_minutes = 58 \| lat_seconds = 43.75\| lat_direction = N \| long_degrees = 14 \| long_minutes = 37 \| long_seconds = 57.97 \| long_direction = E \| location = [[Zgornja Slivnica]] \| area = \| built = \| architect = \| architecture = \| governing_body = \| owner = \| designation1 = NSLP \| designation1_offname = Zgornja Slivnica - Arheološko najdišče Magdalenska gora \| designation1_date = 24. februar 1994 \| designation1_number = 880<ref>{{RKD\|880}}</ref> }} '''Magdalenska gora''' je eno najpomembnejših [[arheologija\|arheoloških]] [[železna doba\|železnodobnih]] najdišč v [[Slovenija\|Sloveniji]], ki leži na 504 [[mnm]] visoki [[grič\|vzpetini]] [[sever]]ovzhodno od [[naselje\|naselja]] [[Šmarje-Sap]]. Okoli [[cerkev (zgradba)\|podružnične cerkve]] ''sv. Magdalene'' so konec 19. stoletja pri arheoloških delih odkrili pomembne ostanke naselja iz železne dobe. Sestavlja ga utrjen zgornji del [[akropola\|akropole]], v katero vodijo na jugovzhodu dobro ohranjena [[vrata (arhitektura)\|vrata]], ter večji in slabše utrjen spodni del, ki leži na položnem hrbtu, ki pada proti [[Hrastje pri Grosupljem\|Hrastju]]. Magdalenska gora tudi po velikosti sodi med največja železnodobna naselja v Sloveniji. Okoli naselja je več [[gomila\|gomil]], od tega večja skupina severozahodno od naselja v gozdu, ter posamezne gomile ob [[cesta\|cesti]], ki vodi iz Šmarja-Sap proti Hrastju pri Grosupljem. Zgodovina arheoloških raziskovanj Magdalenske gore je razdeljena na tri obdobja. V prvem ([[1881]]-[[1883]]) je raziskoval [[kustos]] [[Kranjska\|kranjskega]] Deželnega [[muzej]]a [[Dragotin Dežman\|D. Dežman]], ki je izkopal 4 gomile, v drugem ([[1892]]-[[1895]]) je [[Jernej Pečnik\|J. Pečnik]] odkopal 8 gomil in v tretjem ([[1905]]-[[1913]]) je vojvodinja ''M. Mekklenburg'' izkopala 10 gomil; nato se ni več izkopavalo. Po poročilih je bilo izkopanih 22 gomil z več kot 1000 [[grob]]ovi. Gomile so družinsko-rodovnega tipa s številnimi pokopi, med njimi so gomile velikanke z več ko 100 grobovi. V sami naselbini ni bilo izkopavanj, le leta [[1892]] je J. Pečnik naredil manjšo sondažo. Magdalenska gora je bila neprekinjeno poseljena od starejše železne dobe do [[starorimska civilizacija\|rimskega obdobja]]. Največji del izkopanin sodi v starejšo železno ([[halštatska doba\|halštatsko]]) obdobje. V tem obdobju je Magdalenska gora doživela tudi največji razcvet. Slabše je izpričana mlajša železna ([[latenska doba\|latenska]]) doba, posamezne najdbe pa so iz rimske dobe. Vrstica 11 ⟶ 30: * [[Šmarje-Sap]] * [[Štalenska gora]] ==Sklici== {{sklici\|1}} {{Grosuplje}}

Magdalenska gora: Razlika med redakcijama