Anatolija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 98 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q51614
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Anatólija''' ([[turščina|turško]] ''Anadolu'', iz [[grščina|grščine]] ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj [[Orient]] in [[Levant]]) ali '''Mala Azija''' (iz [[latinščina|latinščine]] ''Asia Minor'') je polotok v jugozahodni [[Azija|Aziji]], ki danes predstavlja azijski del [[Turčija|Turčije]]. Na severu je omejen s [[Črno morje|Črnim morjem]], na severozahodu z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] ter [[morska ožina|morskima ožinama]] [[Bospor]] in [[Dardanele]], na zahodu z [[Egejsko morje|Egejskim]] in na jugu s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]]. Vzhodna meja ni ostro določena, pogosto jemljejo kar meje današnje Turčije.
 
Zaradi svoje strateške lege na stičišču [[Evropa|Evrope]] in Azije je bila Anatolija od [[prazgodovina|prazgodovine]] zibelka [[civilizacija|civilizacij]], kar izpričujejo [[neolitik|neolitske]] izkopanine v krajih [[CatalÇatal Höyük]], [[Cayönü]], [[Nevali Cori]], [[Hacilar]], [[Göbekli Tepe]] in [[Mersin]]. V isti čas sodijo tudi začetki [[Troja|Troje]], katere razvoj pa traja vse do [[železna doba|železne dobe]].
 
Med številna ljudstva in civilizacije, ki so se bodisi naselila v Anatoliji, bodisi jo zavojevale, sodijo [[Hatijci]], [[Luvijci]], [[Hetiti]], [[Frigijci]], [[Cimerijci]], [[Lidijci]], [[Perzijci]], [[Kelti]], [[Tabali]], [[Mešehi]], [[Antična Grčija|Grki]], [[Pelazgijanci]], [[Armenci]], [[starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Goti]], [[Kurdi]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[Seldžuki|Seldžuški Turki]] in [[Otomansko cesarstvo|Otomanski Turki]]. Omenjena ljudstva sodijo v različne etnične in [[jezikoslovje|jezikovne]] skupine. V dobi pisane zgodovine so se v Anatoliji govorili [[indoevropski jeziki|indoevropski]] in [[semitski jeziki]], kot tudi več jezikov, ki jim ne znamo določiti sorodnosti. Zaradi starosti indoevropske [[hetitščina|hetitščine]] in [[luvijščina|luvijščine]] so nekateri raziskovalci celo postavili hipotezo, da je Anatolija center, od koder so se razširili indoevropski jeziki. Spet drugi raziskovalci so postavili hipotezo o anatolskem izvoru [[Etruščani|Etruščanov]] v antični [[Italija|Italiji]].