Humoreska: Razlika med redakcijama

V drugi polovici 19. stoletja se je humoreska uveljavila tudi v slovenski [[Književnost|literaturi]]. Med humoreske lahko prištevamo nekatere kratke zgodbe [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] ([[Po tobaku smrdiš|''Po tobaku smrdiš'']]), a je svoja dela kot humoresko izrecno označil šele [[Janko Kersnik]] ([[:s:Nova železnica|''Nova železnica'']], [[:s:Dva adjunkta|''Dva adjunkta'']], [[:s:Dohtar Konec in njegov konj|''Dohtar Konec in njegov konj'']], [[:s:Kolesarjeva snubitev|''Kolesarjeva snubitev'']]). Humoreske so pisali še [[Fran Detela]], [[Rado Murnik]], [[Ljudevit Pivko]], [[Niko Kuret]], [[Manko Golar]], [[Janko Mlakar]] in [[Fran Milčinski]], ki je med naštetimi najpomembnejši. Poleg [[Ljudsko slovstvo|ustnega izročila]] ljudskih šal in [[Zgodba|zgodb]], ki je sooblikovalo začetke umetne [[Proza|proze]] pri [[vajevci]]h (še posebej pri [[Simon Jenko|Simonu Jenku]] – [[Kaznovana tercijalka|''Kaznovana tercijalka'']], [[Predpustnica|''Predpustnica'']]) so na Slovenskem poznali šaljive zgodbe iz evropske ljudske [[Knjiga|knjige]] o [[Nemški Pavliha v slovenski preobleki|''Nemškem Pavlihi v slovenski preobleki'']]. Serijska junaka tujega izvora sta bila še [[Lažnivi Kljukec|''Lažnivi Kljukec'']] ''(kako se mu je na morju, na suhem in v vojski godilo)'' in turški Pavliha [[Nasredin hodža]] ([[Nasredinove burke|''Nasredinove burke'']]). V središče je lahko postavljen tudi bebček (npr. [[Poldrugi Martin|''Poldrugi Martin'']]) oz. bebasti kolektiv: [[Višnja Gora|Višnjegorci]] (J. Jurčič, ''Kozlovska sodba v Višnji Gori''), [[Maribor|Marberžani]] (L. Pivko), [[Butalci]] in [[Ribnica|Ribničani]] (F. Milčinski), [[Lemberg|Lemberžani]] (N. Kuret), [[Veržej|Verženci]] (M. Golar).