Klimatologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Zgodovina: +stavek
Vrstica 10:
Šele raziskovalci, kot je [[Vilhelm Bjerknes]], so razvili prve grobe fizikalne [[model (znanost)|modele]] dogajanja v ozračju. Aktivnost na tem področju se je skoncentrirala v [[Združene države Amerike|ZDA]] takoj po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko se je mnogo strokovnjakov izšolalo za napovedovanje vremena v vojaške namene, cilj, ki je ostal aktualen tudi kasneje med [[hladna vojna|hladno vojno]]. Na čelu te renesanse je bila skupina na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]] pod vodstvom [[Carl-Gustav Rossby|Carla-Gustava Rossbyja]], ki je prva začela s sistematičnim razvojem modelov. Razvoj je pospešil tudi bliskovit napredek tehnike v tem obdobju (npr. razvoj [[vremenski radar|vremenskih radarjev]]), ki je izjemno olajšala zbiranje podatkov, in napredek sorodnih področij, predvsem [[geofizika|geofizike]]. Po drugi strani izvirajo iz obdobja hladne vojne tudi zamisli o načrtnem spreminjanju podnebja.<ref name="AIP"/>
 
Nov pretres je prišel v naslednjih desetletjih, ko je postalo jasno, da podnebje ni statičen, temveč [[Spremembe podnebja|spremenljiv sistem]]. Narava je enega za drugim razveljavila statistične koncepte, kot so »stoletne [[poplava|poplave]]«, okrog katerih je bilo skoncentrirano dotakratno delo. Razvoj [[vremenski satelit|vremenskih satelitov]] je takrat omogočil spremljanje pojavov na globalni, ne samo regionalni ravni, in v 1970. letih so, zahvaljujoč napredku [[računalništvo|računalništva]], nastali prvi uporabni modeli celotnega ozračja. Počasi se je uveljavilo tudi spoznanje, da je dogajanja na taki ravni možno razlagati samo s kompleksnim spletom dejavnikov, in razkrilo nujnost interdisciplinarnega pristopa. Takrat so prvič začeli razmišljati o vplivu [[ekosistem]]a in konkretno [[človek]]a na podnebje.<ref name="AIP"/>
 
Zahvaljujoč obilnemu financiranju vlad, ki so se zavedle pomembnosti podnebja za dobrobit prebivalstva, je bilo konec 20. stoletja zagnanih več mednarodnih interdisciplinarnih projektov. Nastal je tudi [[Medvladni odbor za podnebne spremembe]] (IPCC), ki je postal osrednje svetovalno telo za koordinacijo. V začetku 21. stoletja so raziskave privedle do zaključka, da je za [[globalno segrevanje]], kot ga opazujemo danes, v določeni meri odgovorna tudi človeška aktivnost. Ta zaključek je zaradi implikacij za ekonomsko politiko in sam način življenja sodobnega človeka pritegnil veliko pozornost najširše javnosti.<ref name="AIP"/>