Krka: Razlika med redakcijama

 

Sprva teče 28 km daleč proti jugovzhodu po široki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma, ki ima zelo nenavaden prečni prerez: reka teče večino poti po ozki, 10–25 m globoki dolini s strmimi pobočji, ki si jo je izdelala v živoskalno podlago starejše doline, od katere je ostalo 1–2 km široko dno na obeh straneh reke, na katerem so našle obilo prostora številne vasi in njihova polja. Na poti skozi [[Suha krajina|Suho krajino]] se Krka neopazno povečuje, saj priteka vanjo z obeh strani voda iz kraškega podzemlja Suhe krajine, Mnogi so drobni izviri, ki se okrepijo le ob dolgotrajnih deževjih, nekateri pa so prav mogočni, kot npr. [[Globočec, Krka|Globočec]], desni pritok pri Zagradcu, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje velik del Suhe krajine. Tominčev studenec na desnem bregu Krke pod Podgozdom je eden naših najizdatnejših kraških izvirov – ob visoki vodi doseže pretok do 10 m³/s. <ref>Novak, Dušan (1992). ''Tominčev studenec pri Dvoru in njegovo zaledje.'' Naše jame, 34, str. 63-73.</ref>

 

Pod [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] se značaj doline Krke povsem spremeni: široka dolina preide v ozko, kakšnih 5 km dolgo sotesko med strmima pobočjema Ajdovske planote na severni in [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]] na južni strani. Na spodnjem koncu soteske so ostanki istoimenskega gradu, kmalu za njim pa napravi reka izrazito koleno in se usmeri proti severovzhodu. Z desne se ji pridružita [[Radeščica]] in [[Sušica]], dolina pa se razširi v majhno Straško kotlinico. To je ena najmlajših tektonskih udorin v Sloveniji, saj se je po mnenju geologov pogreznila šele v pleistocenu <ref>Premru, Uroš (1976). ''Neotektonika vzhodne Slovenije.'' Geologija, 19, str. 213.</ref> Z leve se vanjo izliva potok [[Prečna]], z desne dobi nekaj manjših pritokov iz kraškega predgorja Gorjancev.