Krka: Razlika med redakcijama

odstranjenih 630 zlogov ,  pred 6 leti
(Na novo napisano besedilo, dodane lastne fotografije. Del besedila sem uporabil iz prejšnje verzije, enako tudi nekaj fotografij.)
 
Sprva teče 28 km daleč proti jugovzhodu po široki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma, ki ima zelo nenavaden prečni prerez: reka teče večino poti po ozki, 10–25 m globoki dolini s strmimi pobočji, ki si jo je izdelala v živoskalno podlago starejše doline, od katere je ostalo 1–2 km široko dno na obeh straneh reke, na katerem so našle obilo prostora številne vasi in njihova polja. Na poti skozi [[Suha krajina|Suho krajino]] se Krka neopazno povečuje, saj priteka vanjo z obeh strani voda iz kraškega podzemlja Suhe krajine, Mnogi so drobni izviri, ki se okrepijo le ob dolgotrajnih deževjih, nekateri pa so prav mogočni, kot npr. [[Globočec, Krka|Globočec]], desni pritok pri Zagradcu, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje velik del Suhe krajine. Tominčev studenec na desnem bregu Krke pod Podgozdom je eden naših najizdatnejših kraških izvirov – ob visoki vodi doseže pretok do 10 m<sup>3</sup>/s. <ref>Novak, Dušan (1992). ''Tominčev studenec pri Dvoru in njegovo zaledje.'' Naše jame, 34, str. 63-73.</ref>
PUSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY LUPCKIII :***
 
Posebnost tega dela doline so lehnjakovi pragovi, saj je Krka naša edina večja reka, ki odlaga [[lehnjak]] (domačini mu pravijo lahkovec ali lahki kamen); najštevilnejši in najlepši so med [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcem]] in [[Žužemberk|Žužemberkom]] ter med [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] in Gornjim Kotom. Lehnjak je iz kalcijevega karbonata (CaCO<sub>3</sub>), ker pa se odlaga na mahovih in drugem vodnem rastlinju, je zelo luknjičast in lahek ter razmeroma mehak in so ga nekoč uporabljali tudi kot gradbeni kamen. <ref>[http://www.dedi.si/dediscina/102-krka Trobec, Tajan (2013). ''Krka''.] Pridobljeno 17. december 2013.</ref> Ob lehnjakovih pragovih so nekoč delovali številni mlini in žage, ki so danes vsi razen enega opuščeni.
 
Pod [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] se značaj doline Krke povsem spremeni: široka dolina preide v ozko, kakšnih 5 km dolgo sotesko med strmima pobočjema Ajdovske planote na severni in [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]] na južni strani. Na spodnjem koncu soteske so ostanki istoimenskega gradu, kmalu za njim pa napravi reka izrazito koleno in se usmeri proti severovzhodu. Z desne se ji pridružita [[Radeščica]] in [[Sušica]], dolina pa se razširi v majhno Straško kotlinico. To je ena najmlajših tektonskih udorin v Sloveniji, saj se je po mnenju geologov pogreznila šele v pleistocenu <ref>Premru, Uroš (1976). ''Neotektonika vzhodne Slovenije.'' Geologija, 19, str. 213.</ref> Z leve se vanjo izliva potok [[Prečna]], z desne dobi nekaj manjših pritokov iz kraškega predgorja Gorjancev.
Brezimni uporabnik