Termiti: Razlika med redakcijama

| infraclassisordo = [[NeopteraBlattodea]] (ščurki)

'''Termíti''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Isoptera'''; [[grščina|grško]] iso - ''enak'' + pteron - ''krilo''), imenovani tudi '''bele [[mravlje]]''', so razmeromaskupina majhen[[evsocialnost|evsocialnih]] [[žuželke|žuželk]], ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen [[red (biologija)|red]], [[evsocialnost|evsocialnih]]kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino [[žuželkeščurki|žuželkščurkov]]. Termiti se najraje hranijo z odmrlim rastlinskim materialom, predvsem v obliki [[les]]a, odpadlega [[rastlinski list (rastline)|listja]] in [[prst (pedologija)|prsti]]. Približno 10 % od okoli 4.000 [[vrsta (biologija)|vrst]] (od tega opisanih 2.800) je ekonomsko pomembnih kot škodljivcev[[škodljivec|škodljivci]], ki lahko resno poškodujejo zgradbe, poljščine in gozdne nasade. Termiti pa so posebno na [[subtropsko območje|subtropskih]] in [[tropsko območje|tropskih]] območjih pomembni [[saprofag]]i in imajo velik pomen pri recikliranju [[les]]alesa in drugega rastlinskega materiala.

V splošnem so majhne do srednje velike žuželke z mehkim telesom blede barve, zaradi česar jih imenujejo tudi »bele mravlje«, čeprav je med njimi in mravljami mnogo razlik. Glava je edini trdnejši del telesa. Vojaki imajo razmeroma veliko, podolgovato glavo, ostale [[kasta|kaste]] pa majhno, okroglasto. Nosi močno grizalo, podobno tistemu pri [[ščurki]]hščurkih, majhne [[sestavljeno oko|sestavljene oči]], ki so lahko pri določenih kastah tudi reducirane in razmeroma kratke nitaste [[tipalnica|tipalnice]]. Najopaznejši del oprsja je pronotum, njegova oblika je pomemben [[taksonomija|taksonomski]] znak. [[Žuželčje krilo|Krila]], kadar so prisotna, so štiri, med seboj so si zelo podobna. Na njih je fino omrežje drobnih [[krvna žila|žil]] in žilam podobnih gub, sprednji rob je odebeljen. Pri mirovanju segajo daleč preko zadka, nosijo jih plosko ob telesu. Na mehkem zadku je par kratkih [[cerk]]ov.

Razmnožujejo se le redki osebki (»kralji« in »kraljice«), ki jih od ostalih najlaže ločijo po prisotnosti [[krilo|kril]]; kolonijo začneta takšna samec in samica, ki po dvorjenju poiščeta ustrezno jamico v zemlji, kjer bosta osnovala novo kolonijo, odvržeta krila in si zgradita »poročno kamrico«. Tam se sparita in kmalu po tem začne samica izlegati jajčeca. Prve ličinke hranita sama z na pol prebavljeno hrano, ko pa odrastejo, prevzamejo vlogo delavk in vojakov, ona dva pa skrbita samo še za zarod. Kraljica je izredno plodna - zaradi jajčec ji močno nabrekne [[zadek]], pri nekaterih vrstah izleže jajčece vsakih nekaj minut. Izraz »kralj in kraljica« je nekoliko zavajajoč, saj implicira, da je v koloniji vedno en sam par [[monogamija|monogamnih]] spolno aktivnih osebkov, katerega potomci so vsi ostali. To ne drži vedno, saj je lahko v koloniji več takih parov, poleg njih pa še več spolno zrelih osebkov, ki se ne razmnožujejo. Ti prevzamejo vlogo dodatnih delavcev in se ob morebitni smrti kralja in kraljice pričnejo razmnoževati sami. V ugodnih delih leta se jih rodi veliko, nakar rojijo in v parih poiščejo mesto za nastanek nove kolonije.

Delavci predstavljajo veliko večino (do 95 %) osebkov v koloniji. So osebki z nedokončanim [[ontogenija|ontogenetskim]] razvojem - ne razvijejo se jim [[genitalije]], poleg tega pa so delavci mnogih vrst tudi brez [[sestavljeno oko|oči]]. Skrbijo za iskanje in shranjevanje hrane, zarod in gradnjo ter vzdrževanje gnezda. Poleg tega pa so edina kasta, ki prebavlja [[celuloza|celulozo]]. S snovmi, ki nastanejo ob razgradnji celuloze, prehranjujejo kralja, kraljico, ličinke in vojake, ki se samostojno ne morejo prehranjevati. Temu pojavu pravimo trofalaksijatrofalaksa. Pri nekaterih primitivnih vrstah kasta delavcev ne obstaja; njihovo vlogo prevzamejo ličinke s hormonalno zavrtim razvojem.

Živijo izključno pod površjem. Za prebivanje si gradijo posebne strukture iz prežvečenega blata in izločkov posebne [[žleza|žleze]] na glavi. Termitnjaki so lahko pod zemljo, v drevesnih krošnjah ali v štorih, najimpozantnejši pa so ogromni samostoječi termitnjaki, ki jih nekatere vrste zgradijo nad tlemi, in tvorijo pravi [[ekosistem]] v malem. Imajo za vrsto značilne oblike. Med najbolj znanimi so termitnjaki klinaste oblike, ki jih gradita »kompasna« termita ''Amitermes meridionalis'' in ''A. laurensis''. Njihova daljša stranica je skoraj točno v smeri sever-jug, kar pripomore k [[termoregulacija|termoregulaciji]] kolonije. Dosegajo lahko ogromne velikosti, pri nekaterih vrstah iz rodu ''Macrothermes'' tudi do 1000 m³³. Poleg zagotavljanja ustrezne mikroklime za razvoj in življenje termitov služijo tudi kot skladišče ter obrambni sistem pred plenilci.

Termiti so izvorno [[tropi|tropske]] žuželke in samo dve [[vrsta (biologija)|vrsti]] sta avtohtoni v [[Evropa|Evropi]]: rumenovrati termit (''Kalotermes flavicollis'') in zemeljski termit (''Reticulitermes lucifugus''). Obe živita tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. V splošnem jih najdemo med 50 stopinjami severne in južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], največ vrst pa najdemo v tropih ter [[Mediteran]]u. Največjo vrstno pestrost, okoli 50-80 vrst na [[hektar]], dosegajo v nižinskih tropskih gozdovih. V [[ekosistem]]u pomembno sodelujejo pri kroženju snovi, tvorbi [[prst (pedologija)|prsti]], njihova gnezda predstavljajo življenjski prostor mnogim [[zajedavstvo|zajedavcem]], [[prisklednik]]om in [[simbiont]]om, oni sami (predvsem krilati osebki) pa pomemben vir hrane za druge živali. Omembe vredna je tudi simbioza z mikrobi, ki naseljujejo zadnji del njihovih prebavil in služijo za razgrajevanje [[celuloza|celuloze]]. V prebavilih termitov živi prava skupnost, ki jo sestavlja okoli 200 vrst [[bakterije|bakterij]] in [[protisti|protistov]] - te z [[encim]]i [[celulaza]]mi razgrajujejo celulozo v enostavnejše sladkorje, stranski produkt česar je [[vodik]].<ref>[http://www.jgi.doe.gov/education/bioenergy/bioenergy_4.html Bioenergy at JGI - Termite Power]. Doe Joint Genome Institute, US Department of Energy, Office of Science. Pridobljeno 5.11.2007. {{ikona en}}</ref>. Po novejših spoznanjih pa ima večina vrst tudi lastne celulaze in so sposobni razgrajevati celulozo brez simbiontov.

Najstarejši znani fosili, ki jih lahko nedvoumno uvrstimo med termite, datirajo v [[kreda|kredo]], vendar pa po raznolikosti termitov iz krede ocenjujejo, da so nastali že v [[jura|juri]]. Splošno je sprejeto, da so bližnji sorodniki [[ščurki|ščurkov]] in [[posnemalci|posnemalcev]], s katerimi tvorijo nadred [[Dictyoptera]]. Po novejših spoznanjih pa naj bi vsiso termiti bili pravzaprav zelo specializirani socialni ščurki, ki se prehranjujejo z lesom. Eden od rodov ščurkov, ''Cryptocercus'', je namreč po številnih značilnostih, tako [[morfologija|morfoloških]] kot vedenjskih, bolj podoben termitom kot drugim ščurkom. Poleg tega pa ima primitivna vrsta termitov ''Mastotermes darwiniensis'' več značilnosti ščurkov.<ref>{{navedi Zaradirevijo tega|first1=Daegan se|last1=Inward nekateri|first2=George avtorji|last2=Beccaloni zavzemajo,|first3=Paul da|last3=Eggleton bi|year=2007 termite|title=Death reklasificiraliof an order: a comprehensive molecular phylogenetic study confirms that termites are eusocial cockroaches |journal=[[Biology Letters]] |volume=3 |issue=3 |pages=331–335 |doi=10.1098/rsbl.2007.0102}}</ref> Zdaj obravnavamo termite kot enonižji samored družinoIsoptera (Termitidae)ali znotrajepidružino reduTermitoidae, s čemer se ohranja obstoječa hierarhija družin termitov.<ref>{{navedi revijo |last1=Beccaloni |first1=George |last2=Eggleton |first2=Paul |year=2013 |title=Order Blattodea |url=http://www.mapress.com/zootaxa/2013/f/zt03703p048.pdf |journal=[[Zootaxa]] |volume=3703 |issue=1 |pages=046–048}}</ref><ref>{{navedi knjigo| last1=Krishna |first1=Kumar |last2=Grimaldi |first2=David A. |last3=Krishna |first3=Valerie |last4=Engel |first4=Michael S. |year=2013 |title=Treatise on the Isoptera of the world |series=Bulletin of the American Museum of Natural History |volume=377 |publisher=[[Ameriški prirodoslovni muzej]] |pages=1-2704}}</ref> Preučevanje [[evolucija|evolucije]] termitov je težavno, saj se zaradi mehkega telesa pogosto ohranijo le fragmenti.

== ViriSklici in opombe ==

* [http://youtube.com/watch?v=0m7odGafpQU&mode=related&search= Termites - Life's ultimate architects] - kratek dokumentarni film na [http://www.youtube.com [YouTube]] {{ikona en}}

[[Kategorija:ŽuželkeŠčurki]]