Redakcija: 23:19, 28. april 2013 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.511 urejanj −Kategorija:Gospodarstvo; + 4 categories using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:40, 18. december 2013 uredi razveljavi Danesdanes (pogovor \| prispevki) 36 urejanj m glej tudi, literatura Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Inflácija''' v [[gospodarstvo\|gospodarstvu]] je rast [[cena\|cen]] [[izdelek\|izdelkov]] in [[storitev]] v določenem časovnem obdobju. ~~Glede~~Statistično najo ~~predhodno~~izrazimo ~~obdobje~~v joodstotkih ~~procentualno~~s ~~označimo kot '~~''stopnjo inflacije'''. Rast cen pomeni, da je z določeno enoto [[valuta\|valute]] mogoče kupiti manj dobrin oziroma da se [[kupna moč]] [[denar]]ja manjša. Valuta s tem tudi izgubi vrednost ([[devalvacija\|devalvira]]) v primerjavi z drugimi valutami. Dr. [[Ivan Turk]] inflacijo opredeli kot »zviševanje splošne ravni cen, ki hkrati pomeni zmanjševanje kupne moči denarja; položaj, ko povečanje celotnega povpraševanja ob manjšem povečanju ponudbe povzroča nastanek vrzeli v ponudbi ali ko se količina denarja v obtoku povečuje hitreje kot potrebe gospodarstva po denarju.«<ref>{{navedi knjigo \|author=Dr. Ivan Turk \|year=2009 \|title=Temeljni ekonomski pojmovnik \|publisher=Slovenski inštitut za revizijo \|isbn=978-961-252-020-5 \|cobiss=243275520 \|pages=551}}</ref> [[Ekonomist]]i se v splošnem strinjajo{{navedi vir}}, da ima nizka inflacija pozitivne učinke na gospodarstvo, saj v podjetjih zbuja [[optimizem]], prebivalstvo pa je zaradi [[uskladitev plač\|uskladitve plač]] ne občuti. Visoka inflacija pa ima poleg [[devalvacija\|devalvacije valute]] še druge negativne učinke, denimo umik [[vlagatelj]]ev v strahu pred nadaljnjim zviševanjem [[cena\|cen]] in [[obubožanje]] prebivalstva, če [[dohodek\|dohodki]] ne sledijo cenam. Iz strahu pred še višjo inflacijo laho pride tudi do pomanjkanja [[zaloga\|zalog]]. Zelo visoko stopnjo inflacije imenujemo ''[[hiperinflacija]]''. Vrstica 6: Država se proti inflaciji bori običajno tako, da [[centralna banka]] (v primeru ZDA [[Federal Reserve]], v [[Evroobmočje\|državah z evrom]] [[Evropska centralna banka]]) z dvigom [[obrestna mera\|obrestnih mer]] podraži [[izposojanje]] in tako zmanjša količino denarja v [[denarni obtok\|obtoku]]. Centralna banka del denarja lahko vzame iz obtoka tudi z zahtevo po večjih [[obvezna rezerva\|obveznih rezervah]] [[banka\|bank]]. == Glej tudi == * [[Deflacija]] * [[Stagflacija]] == Viri in literatura == {{sklici\|1}} [[Kategorija:Makroekonomija in monetarna ekonomija]]

Inflacija: Razlika med redakcijama