Krška škofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 75:
Sedež krških škofov je bil dolga stoletja [[grad Strasburg]] na Severnem Koroškem (do leta 1793), potem za kratek čas baročni [[dvorec Pöckstein]]. V okviru [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]] je bil sedež prenesen v [[Celovec]]. Takrat je bila škofija tudi povečana. Pridobila je 96 župnij od Salzburga, 56 od [[Gorica|Gorice]], 5 od [[Ljubljana|Ljubljane]] ter 1 župnijo od nekdanje [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]]. Ko je [[Anton Martin Slomšek]] leta 1859 premestil sedež svoje škofije v [[Maribor]], je Krška škofija pridobila še [[Labotska dolina|Labotsko dolino]]. Od tedaj se ujemajo meje škofije z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim razmikom sledile spremembam državnih meja.
Leta 1824 je bil imenovan prvi in zadnji Slovenec na sedež krškega škofa, to je [[Jakob Peregrin Paulič]] (1757 - 1827), rojen na [[Žihpolje|Žihpoljah]].<ref>
- - Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. V: Koroški koledar 2014. Celovec 2013, str. 177–189.
</ref>
[[slika:Gurk Dom 26112006 02.jpg|thumb|right|250px|[[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka]]]]
Vrstica 88 ⟶ 91:
* Peter G. Tropper: ''Verleumdet? Verfolgt? Vertrieben? – Zur Stellung des slowenischen Klerus in Kärnten zwischen den Jahren 1914 und 1921''. V: Werner Drobesch, Avguštin Malle (ur.): Nationale Frage und Öffentlichkeit. Celovec idr. 2005, 249–264.
* France M. Dolinar: ''Kärntens katholische Kirche aus der Sicht der Slowenen – Vom Zerfall der österreichisch-ungarischen Monarchie bis zur Verselbstständigung Sloweniens''. V: Werner Drobesch, Avguštin Malle (ur.): Nationale Frage und Öffentlichkeit. Celovec idr. 2005, 291–307.
* Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. V: Koroški koledar 2014. Celovec 2013, str. 177–189.
== Viri ==
| |||