'''Reška država''' (tudi ''Država Reka'', [[Hrvaščina|hr.]] ''Slobodna Država Rijeka'', [[Italijanščina|it.]] ''Stato libero di Fiume''), samostojna [[država|državna]] enota, ki jo je v letih [[1918]]-[[1924]] sestavljalo mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]] z najbližjo okolico.
Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je reški [[Italija|italijanski]] Narodni svet (Consiglio nazionale) prevzel oblast in 30. oktobra 1918 razglasil [[Aneksija|aneksijo]] Reke (ta je od nagodbe 1868 pripadala Ogrski kot »corpus separatum«) h Kraljevini Italiji. Reke [[Londonski sporazum (1915)|londonski tajni sporatumsporazum]] ni prisodil Italiji, tako da so jo po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] zasedle [[Antanta|antantne]] sile, vključno z italijanskimi četami, upravo pa je obdržal Narodni svet. Ker mirovna konferenca ni pristala na italijansko zahtevo po pridružitvi Reke, je mesto 12. septembra 1919 zasedel [[Gabriele D'Annunzio]] z [[Reški legionarji|reškimi legionarji]]. Oblast je prevzel kot vojaški povelnikpoveljnik, mesto pa je še naprej upravljal Narodni svet. Začasna vlada je 8. septembra 1920 razglasila Italijansko [[Regent|regenco]] [[Kvarner]]ja (Reggenza italiana del Carnaro) z lastno [[ustava|ustavo]] in [[vlada|vlado]] v obliki sedemčlanskega direktorija. V 4. členu je [[Rapalska pogodba|rapalska mirovna pogodba]] določala obveznosti podpisnic, spoštovati »za večno ... popolno svobodo in neodvisnost Države Reke«, ki so jo sestavljali reški »corpus separatum« in del [[Istra|Istre]] na črti [[Kastav]]-[[Matulji]]-[[morje]]. Za razmejitev je bila določena jugoslovansko-italijanska mešana komisija. Italijanska vlada je bila za uresničitev zanjo ugodne rapalske pogodbe prisiljena z vojaško akcijo izgnati D'Annunzia z Reke. Začasna vlada je 7. januarja 1921 izdala zakon o ureditvi Svobodne države Reka in razpisala volitve v ustavodajno skupščino. Na volitvah 24. aprila 1921 je zmagala avtonomistična stranka, vlado je sestavil R. Zanella, toda [[fašisti]] so 27. aprila s silo zasedli vladno poslopje in prevzeli oblast. Italijanska vlada je nato postavila na Reki komisariat. Na volitvah 5. oktobra 1921 so ponovno zmagali avtonomisti. Njihovo vlado so zrušili fašisti 3. marca 1922 s streljanjem z italijanske [[bojna ladja|bojne ladje]] na vladno palačo; Zanellova vlada se je umaknila v [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]]. Iz [[Kraljevica|Kraljevice]] je še naprej legitimno predstavljala reškoReško državo. Po pritožbah in ostavkiodstopu predsednika fašistične vlade na Reki A. Diepolija je [[Benito Mussolini]] 16. septembra 1923 imenoval na čelo reškeReške države vojaškega guvernerja generala G. Giradina; to je bil prvi korak k aneksiji. Medtem je od 27. februarja 1923 neuspešno delovala paritetna komisija za določitev mej med reškoReško državo in Italijo ter Kraljevino SHS. Italijanska stran je zahtevala priključitev Reke v zameno za priključitev pristanišča Baroš in Delta h Kraljevini SHS in revizijo rapalske meje pri Kastavu. Dne 27. januarja 1924 sta bila podpisana sporazum med Italijo in Kraljevino SHS o Reki ter pakt o prijateljstvu in sodelovanju med državama, s katerima je bila Reška država dokončno priključena Italiji.
