Čarovniški proces: Razlika med redakcijama

'''Čarovniški proces''' je naziv za sodni postopek proti osebam, ki so bile obtožene [[Čarovništvo|čarovništva]]. Čarovništvo je bilo hujše [[kaznivo dejanje]], ki se je pojavilo v [[Evropa|Evropi]] v [[Srednji vek|srednjem veku]], v katerem so bile obtožbe večinoma povezane z zlobnimi duhovi, hudičem, slabo letino ter vplivom na vremenske razmere. Razlog za obtožbe je bil pogosto maščevalne narave, saj so ljudje [[Čarovnice|čarovnicam]] pripisovali krivdo za neurja, [[Toča|točo]] in druge vremenske neprilike. Med preganjanimi je bilo največ žensk, medtem ko je bilo moških manj, za sojenje v čarovniških procesih pa je bilo pristojno [[deželsko sodišče]], pri katerem je bil trajno nameščen [[krvni sodnik]].

 

Prvi čarovniški proces na Slovenskem je potekal leta [[1427]] v [[Celje|Celju]] proti [[Veronika Deseniška|Veroniki Deseniški]], najhujša preganjanja pa so bila v drugi polovici 17. stoletja. Odločilen vpliv na prenehanje čarovniških procesov so imele reforme vladarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]]. Leta [[1740]] je zahtevala, da vse čarovniške procese v [[Dežela|habsburških dednih deželah]] predložijo v njeno osebno odločitev. V tem obdobju so se čarovniški procesi tudi končali, čeprav je kazenski zakon Marije Terezije iz leta [[1768]] še omenjal čarovništvo kot kaznivo dejanje.