Wikipedija:O Wikipediji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migrating interwiki links, now provided by Wikidata on d:q4387616 |
m Odprava nekaterih pravopisnih in tipkarskih napak. |
||
Vrstica 4:
{{Kazalo pomoči}}
'''Wikipedija''' je prosta [[enciklopedija]], ki jo soustvarjajo sodelavci z vsega sveta. Spletišče je [[WikiWiki]], kar pomeni, da lahko preprosto s klikom na povezavo »uredi«, ki jo najdemo na vseh straneh Wikipedija (z izjemo nekaj [[Wikipedija:Zaščitena stran|zaščitenih strani]]) vsakdo, skupaj z vami, kadarkoli ureja katerikoli članek. Wikipedija postaja z vsakim dnem bolj uporabno ter uporabljeno orodje, tako pri strokovni kot pri domači uporabi. Sam sistem, ki je povsem odprt in dovzeten za
''Wikipedija'' je začela obstajati [[15. januar]]ja [[2001]]. Slovenska Wikipedija s trenutno {{NUMBEROFARTICLES}} članki deluje od [[26. februar]]ja [[2002]].
Vrstica 12:
Wikipedia je večjezična internetno zasnovana enciklopedija, s prosto vsebino. Članke lahko piše in spreminja kdorkoli, ki ima dostop do te spletne strani. Ime izhaja iz zloženke dveh besed: wiki in enciklopedija. Primarni serverji Wikipedie se nahajajo v Tampi v Floridi, dodatni pa v Amsterdamu in v Seoulu.
Wikipedia uporablja wiki software, ki omogoča več avtorjem
Wikipedio so prvič zagnali v angleški različici 15. januarja 2001, kot dopolnilo Nupedie, pokojne internetne enciklopedije, kjer so članke pisali strokovnjaki. Projekt Wikipedia zdaj nadzoruje neprofitna organizacija Wikimedia Foundation, ki jo je ustvaril Jimmy Wales soustanovitelj Wikipedie. Wikipedia ima več kot 6 milijonov člankov v 250 jezikih. Samo v angleškem jeziku, je člankov več kot milijon in pol. Po promociji je projekt vztrajno naraščal v popularnosti in je sedaj na lestvici enajstih najbolj obiskanih spletnih strani po celem svetu.
Kritiki so v začetku dvomili v Wikipediino zanesljivost in natančnost. Stran je bila kritizirana tudi zaradi njenih šibkih točk v smislu vandalizma, spremenljive kvalitete, neskladnosti, ter zaradi favoriziranja splošnega mnenja. Vendar pa so z dvema študijama zaključili, da je vandalizem kratko obstojen ter da je Wikipedia približno tako natančna kot vse ostale enciklopedije.
Leta 2004 je Wikipedia osvojila dve pomembni nagradi. Prva je Golden Nica for Digital Communities
Septembra 2004 je bila
Zgodovina
Wikipedia se je začela razvijati kot komplementarni projekt Nupedie,
Do konca leta 2001 je zrasla za približno 20.000 prispevkov v 18 jezikih. Do leta 2002 se je razvila v 26 jezikov, 2003 v 46 in do konca leta 2004 v 161 jezikov. Nupedia in Wikipedia sta soobstajali do leta 2003, ko so prvotni serverji prenehali delovati. Larry Sanger in Jimmy Wales sta oba soustanovitelja Wikipedie.
Wales in Sanger pripisujeta koncept uporabe wiki-ja Ward Cunninghamovemu WikiWikiWeb ali Portland Pattern Repository-u. Čeprav Walesu pripisujejo zaslužke za definiranje cilja prosto-
Februarja 2002 so se uporabniki
Wikimedia fundacija je bila ustvarjena iz Wikipedie in Nupedie 20. junija 2003. 17. septembra 2004 je Wikimedia fundacija podala vlogo na United States Patent and Trademark Office za zaščitno znamko. 10. januarja 2006 so le-to odobrili. Danes ima angleška Wikipedia več kot 1.6 milijona člankov, kar jo postavlja na prvo mesto enciklopedij. Večja je celo od Yongle enciklopedije, ki je držala rekord skoraj 600 let.
Vrstica 34:
== Zagotavljanje pravilnosti in relevantnosti vsebin: ==
Wikipedijina največja prednost ter hkrati
Vandaliziranje bi ponovno lahko razdelili na dva dela; medtem ko je očitno vandaliziranje ponavadi lahko opazno in hitro popravljeno (pri tem je mišljeno vandaliziranje pogosto obiskanih člankov, na relativno očiten način), je Wikipedija veliko bolj dovzetna za t.i. prikrito vandaliziranje oziroma podajanje/spreminjanje prispevkov z na prvi pogled verodostojnimi informacijami predvsem člankov, ki pokrivajo tehnične teme oz. teme, o katerih povprečen posameznik nima toliko znanja. Da bi se izognili takšnim nevšečnostim je zelo
Prav tako ima sistem MediaWiki, ki poganja Wikipedijo, vrsto varnostnih mehanizmov. Že sama ogromna baza uporabnikov je varnostni mehanizem zase, saj tako obstaja ogromno število »urednikov« z raznolikim osebnim ozadjem
MediaWiki sistem, med drugim, omogoča uporabo označb, »tagov«, s katerimi uporabniki označujejo oziroma opozarjajo na določene zadeve, na primer:
* <nowiki>{{nereferencirani članek}}</nowiki>, ko so določeni članki predstavljeni predvsem iz enega zornega kota
* <nowiki>{{pristransko}}</nowiki>, ko gre za urejanje člankov brez upoštevanja dolgoročne vrednosti,
* <nowiki>{{prihodnje}}</nowiki>
* <nowiki>{{popravi}}</nowiki>, tag za članke špekulativne narave,
Uporabniki lahko tudi »prijavijo«, določeno stran kot primerno za pregled vsebine, oz. očiščenje le te.
Ob vseh naštetih zadevah se postavlja vprašanje, kako zanesljiv vir informacij je
==Avtorske pravice:==
Še eno izmed resnih vprašanj, ki se zastavlja pri vsem konceptu Wikipedije, so avtorske pravice.
Wikipedia fundation ne drži nikakršnih avtorskih pravic nad članki/fotografijami/skicami objavljenimi na wikipediji. Če bi želeli npr.
Pod črto Wikipedijina vsebina je lahko
S tem ko objavljaš na Wikipediji, se avtomatsko strinjaš, da je tvoj tekst objavljen pod GFDL, ter moraš imeti pravice do objave materiala, oz. si povzel material z vira, ki je prav tako pod GFDL licenco.
Objavljanje tujih zaščitenih člankov je nekako »gray area
Za linkanje/povezovanje do avtorsko zaščitenih člankov ni potrebenega dovoljenja, če pa uporabniki naletijo na kakršne koli težave ter bi radi najprej slišali mnenja ostalih uporabnikov lahko uporabijo Talk page.
Vrstica 69:
Vsebine na Wikipedi-ji morajo biti strukturirane, kar se razume samo po sebi, saj nas velika količina podatkov vedno zbega, če pa ti podatki niso zapisani urejeno oziroma strukturirano, pa to predstavlja še večjo oviro pri samem brskanju, kar nas posledično tudi odvrne od samega iskanja na nekem določenem mestu.
Do strukturiranja pridemo že pri samem urejanju določenega članka, prav tako kot tudi pri ustvarjanju nove teme. Napisana so
Pri ustvarjanju novega članka na Wikipediji nimamo posebnih zahtev, kako točno naj izgleda končna podoba, vendar pa kljub vsemu ne moremo reči, da so članki neurejeni. Prav nasprotno. Vsak ima
Takšna oblika je hkrati tudi
Pomoč za boljšo strukturiranost so zagotovo hiperpovezave
Zanimiv je princip, da lahko članke ureja vsakdo, saj se na tak način lahko izgubi določena preglednost. Problem se pojavi tudi o verodostojnosti podatkov, ki so navedeni za določen članek, vendar to ni tema našega
Kljub temu
Ta pravila temeljijo predvsem na petih nespremenljivih stebrih:
Vrstica 90:
Kljub vsem tem pravilom opažamo, da v njih ni določena oblika člankov. Torej lahko vidimo, da je princip urejanja člankov, ki je omogočeno vsem obiskovalcem zelo uspešen.
Obstaja tudi [[Wikipedija:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]], ki je zapisan kot standard, po katerem se zgledujejo vsi sodelavci. Prav bi bilo, da bi se po tem priročniku zgledovali vsi, ki bi urejali članke, vendar lahko opazimo, da
* navajamo literaturo
Vrstica 98:
* zunanje povezave
Postopek objave nove teme je preprost in hiter. Novo temo lahko objavi kdorkoli, saj registracija ni
Wikipedia ima bogat urejevalnik besedila, ki poleg osnovnih funkcionalnosti (oblika besedila- razen velikosti, vrste pisave ter barve), ponuja tudi povezave do zunanjih strani, povezave do slik, možnost pisanja matematičnih funkcij, dodajanje skritih komentarjev, galerije slik, razpredelnic ter sklicev.
Če želimo dodati novo temo, gremo najprej na prvi strani na določeno kategorijo in se pomikamo po kategorijah, dokler ne najdemo želene in dodamo novo. Napišemo ime teme in potrdimo. Povezava se naredi avtomatsko. Če
Pri dodajanju
Menim, da je tak pristop urejanja in dodajanja vsebine ključen za wikipedijino popularnost, vendar se mi zdi, da je tak princip tudi problematičen, saj lahko privede do raznih nepravilnih vpisov,
Na drugi strani pa se v določenih državah izvaja poostreno pregledovanje objavljenih vsebin, kjer vse avtorje vsebin, ki pišejo proti državi in sistemu, ostro kaznujejo- ponavadi z zaporom. Menim pa da je takšen način nadzora omejevanje pravice do izražanja. Takšen nadzor vsebin se pojavljajo predvsem v komunističnih državah Azije- med njimi bi rad izpostavil Kitajsko, ki naj bi bila razvita in napredna država, vendar nam to prikazuje, kako so po drugi strani zaostali.
S tem pa se tudi izgubi prvotni moto Wikipedie, ki temelji predvsem na tem, da lahko vsi obiskovalci dostopajo do vseh resničnih in neprikritih vsebin, ter jih tudi urejajo.
Vrstica 113:
== Vpliv širjenja znanja preko Wikipedie na komercialne principe prodaje znanja ==
Največja prednost Wikipedie je v tem, da je zastonj in tako jo lahko dnevno obišče na milijone obiskovalcev. Enciklopedije v papirni obliki pa izgubljajo na popularnosti, saj je iskanje podatkov po njih počasnejše in seveda dražje. Kajti
Je pa vsekakor pomembno, da se vsebine, ki so napačne, takoj popravijo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do prebiranja napačnih informacij, kar lahko privede do raznoraznih problemov uporabnikov. To pa vsekakor ni sprejemljivo. Seveda se moramo zavedati, da je vpisana vsebina morda napačna. To je
Prav tako na popularnosti izgubljajo razni strokovni in nestrokovni seminarji, sej se veliko strokovne literature zapisuje v
Menim, da bodo ostali principi podajanja znanja kmalu izgubili boj proti internetu in spletnim enciklopedijam, predvsem zaradi hitrega dostopa želenih informacij, ter cene, ki se ne more primerjati s cenami knjig, seminarjev, ter predvsem strokovne literature, katere cene so proti internetu kar visoke. Omenil bi predvsem računalniško literaturo, kjer neka knjiga o programiranju stane krepko čez 25 €. Kar ni sprejemljivo za študente, ki smo tako ali tako vedno brez denarja. Sam se čedalje bolj opiram na spletno enciklopedijo, ostale principe pa postopoma opuščam.
Tako prihaja v ospredje elektronsko učenje, kar pomeni neomejen dostop do informacij na enem mestu. Seveda pa se s tem izgublja stik z zunanjim svetu ter družbo – to pomeni, da se čedalje manj družimo, manj hodimo v šolo, knjižnice.
== Zaključek ==
V zaključku, lahko rečemo, da je Wikipedija uspešno prebrodila večino začetnih težav, in ji je vsekakor več kot uspešno uspelo združiti vse prednosti
== Glej tudi ==
|