Desetnica (pravljica): Razlika med redakcijama

'''Desetnica''' je naslov [[ljudska pravljica|ljudske pravljice]] in hkrati ime [[literarni lik|literarnega lika]]. Pravljico je priredil in zapisal [[Fran Milčinski]], v obliki [[slikanica|slikaniceslikanuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuice]] pa je izšla v letih [[1964]] in [[1966]]. Slikanici je ilustrirala [[Lidija Osterc]].

Deseti, deveti, dvanajsti, trinajsti pa tudi sedmi otrokdeček istega spola naj bi bil po ljudskem izročilu bodisi božanstvo, demonsko bitje, jasnovidec, vrač, hkrati pa tudi žrtev, desetina, namenjena nekemu božanstvu. V slovanskih ljudskih pesmih morata desetnica oz. desetnik po svetu. Po desetnico pride v nekaterih variantah bela žena, Marija ali vila (v srbski pesmi vila na konju), ko pa se čez mnogo let vrne v rodno vas, je nihče ne prepozna, nočejo je sprejeti v hišo, posledica tega pa je nesreča: smrt matere ali nevihta s [[požar]]om. Usoda desetega otroka, namenjenega božanstvu, ki odloča o rojstvu in o smrti, je, da tava po gozdu in po tujih krajih. V slovenskem pripovednem izročilu s Pohorja deseto sestro imenujejo kar smrt. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] jo imenujejo rojenica, desetemu bratu pa rojenjak. Poznejšega izvora so verjetno pripovedi, kjer nastopa desetnik ali desetnica le v vlogi jasnovidca in vedeževalca, človeka, ki ima nadnaravne sposobnosti.