Maglev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 51 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q160047 |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Transrapid.jpg|thumb|right|Maglev Transrapid]]
'''Vlak na magnetni blazini''' ali '''maglev''' (okrajšava za magnetno levitacijo) je [[hiter vlak]], ki lebdi na močnem [[magnetno polje|magnetnem polju]]. Tega ustvarijo [[superprevodnost|superprevodni]] magneti v tračnici. Za pogon in pospeševanje uporablja [[linearni motor]], pri katerem se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom. Zaradi odsotnosti fizičnega stika med progo in vozilom se edino [[trenje]] odvija med vozilom in [[zrak]]om. Pogon takega vlaka je zato ekonomičen, obenem pa mu omogoča doseganje visokih hitrosti. Zato lahko maglevi dosežejo zelo visoke [[hitrost]]i z zmerno porabo [[energija|energije]] in stopnjo [[hrup]]a. Takšne vlake so začeli razvijati na Japonskem v 70. letih, danes pa jih razvijajo tudi v Evropi, posebno v Nemčiji. Z njimi dosegajo hitrosti okrog 500 km/h, tako da se na srednje dolgih progah lahko učinkovito kosajo z [[letalo|letali]]. Načrtujejo
== Tehnologija ==
Vrstica 9:
== Sistemi magleva ==
Poznamo dva tipa
• Elektromagnetno vzmetenje (EMS) - elektronsko nadzorovani elektromagneti v vlaku privabljajo vlak k magnetno prevodni tir (navadno iz jekla). Vlak lebdi nad jekleno progo, medtem ko so elektromagneti, pritrjeni vlak, usmerjeni proti progi. Sistem ima običajno obliko črke C; zgornji del roke je pritrjen na vlak, spodnji notranji rob pa vsebuje magnete. Proga je umeščena med zgornjim in spodnjim robom roke.
Vrstica 15:
• Elektrodinamično vzmetenje (EDS) – uporabljajo se trajni magneti, ki ustvarijo magnetno polje, katero povzroča tokove v bližini kovinskih prevodnikov, ko pride do relativnega momenta, ki potisne vlak stran od proge.
Obstaja še
== Proge
Trenutno obstajata samo dva
== Glej tudi ==
|