Idrija: Razlika med redakcijama

Če govorimo o Idriji, ne moremo mimo rudnika živega srebra. Idrija danes najverjetneje sploh ne bi obstajala, če konec 15. stoletja na tem območju ne bi odkrili zelo bogatega nahajališča [[živo srebro|živosrebrne rude]]. Po legendi je leta [[1490]] škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je živo srebro. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta [[1500]] postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do [[22. junij|22. junija]] [[1508]], ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, [[sveti Ahac|sv. Ahac]], ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma [[1522]]–[[1533]] je bil zgrajen [[grad Gewerkenegg,Grad Idrija|grad Gewerkenegg]], ki je služil kot rudniški [[grad]] za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra.

Leta [[1953]] je bil ustanovljen [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], ki je dobil v upravljanje [[grad Gewerkenegg, Idrija]]. O možnostih turističnega razvoja se je resneje začelo razmišljati po zaprtju rudnika leta [[1987]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike SlovenijaSlovenije|Statističnega urada RS]] je bilo leta [[2012]] v občini Idrija 11.859 prenočitev. Glavna upravnika objektov sta [[Mestni muzej Idrija]] in Rudnik živega srebra v zapiranju.