César Franck: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 38 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q50187 |
dopolnjeno |
||
Vrstica 3:
== Življenjepis ==
César ''Auguste Jean Guillaume Hubert'' se je rodil očetu, katerega rodbina je izhajala iz belgijsko-nemške meje, ter nemški materi. Očetove ambicije so bile, naj bi Cesar postal koncertni [[pianist]], preden se je leta [[1837]] vpisal na [[Pariški glasbeni konservatorij]] je študiral kompozicijo, je hodil na
Med svojimi prvimi leti v Parizu se je Franck preživljal s poučevanjem glasbe, tako s privatnim kot institucionalnim. Na različnih mestih je deloval tudi kot orglavec: med letoma 1847 in 1851 je bil orglavec v cerkvi ''Notre Dame de Lorette'', med letoma 1851 in 1858 pa v cerkvi ''St. Jean-St. Francois''. V tem času se je seznanil z delom francoskega izdelovalca [[orgle|orgel]] [[Aristide Cavaillé-Coll]]om in se izobraževal na področju izvajalske in improvizacijske tehnike na tem instrumentu.
Od leta [[1872]] do smrti je bil profesor orgelske igre na Pariškem konservatoriju. [[Slika:Cesar Franck At Organ.jpg|thumb|right|202px|César Franck, orglavec]]
Leta [[1890]] je bil Franck udeležen v hudi [[prometna nesreča|prometni nesreči
== Delo ==
Po letu 1870 mu je uspelo napisati nekaj cerkvenih skladb ([[Maša, glasbeno delo|maše]] in [[motet]]e ter [[simfonična pesnitev|simfonične pesnitve]]).
Njegova prva zbirka orgelskih kompozicij je bila izdana šele leta [[1868]], ko je bil star 46 let, vsebuje pa eno njegovih najboljših skladb za to glasbilo; 25-minutno ''Grande Pièce Symphonique''. Ta skladba je tlakovala pot orgelskim simfonijam, ki so jih komponirali francoski skladatelji [[Charles-Marie Widor]], [[Louis Vierne]] in [[Marcel Dupré]].
César Franck je bil resen, strog in zadržan tudi kot skladatelj. Njegove skladbe niso bile za razvedrilo. Če niso nosile pečata molitve, jih je zaznamovala meditacija. V simfoničnih pesnitvah je združil dve obliki: variacijo in sonatni stavek in s pomočjo dveh tem uvedel v finalu sonatni alegro z obema temama.
== Opus ==
*Scenska glasba:
** ''Stradella'', [[opera]] v 3 dejanjih, CFF 229, 1841
** ''Le Valet de ferme'', opera v 3 dejanjih, CFF 230, 1851-53
** ''Hulda'', opera v 4 dejanjih, z epilogom, CFF 231, 1879-85
** ''Ghiselle'', opera v 4 dejanjih, CFF 232, 1888-90
*
** ''Les sept dernières paroles du christ en croix'', 1859
*
** ''Slovesna maša'' (FMV 59)
** ''Maša fis-mol'' (FMV 61), orgle in orkester (z znano tenorsko arijo ''Panis angelicus'')
* Moteti:
** ''Quare fremuerunt gentes'' (FMV 67)
*
** ''Symphonie en ré mineur''
*
** ''Le chasseur maudit'' (Zakleti lovec)
** ''Psyché'' za soliste, zbor in orkester
Vrstica 32 ⟶ 40:
** ''Les Djinns''
*
** ''Grande pièce symphonique'' fis-mol, op. 17
** ''Prélude, fugue, variation'' (po Francku) h-mol, op. 18
Vrstica 41 ⟶ 49:
** ''offertorij'' g-mol (op.post.)
*
** ''L'Organiste
** ''L'Organiste 2 (44 Petites Pièces pour orgue ou harmonium)
** ''5 Pièces pour harmonium
*
** ''Eglogue'' op. 3
** ''Premier Grand Caprice'' op. 5
Vrstica 53 ⟶ 61:
** ''Prélude, aria et final''
*
** ''Grand trio'' za violino, violončelo in klavir, op. 6 (1834)
** ''3 trios concertants'' za violino, violončelo in klavir, fis-mol, B-dur, h-mol, op. 1 (1839-42)
Vrstica 62 ⟶ 70:
** Godalni kvartet D-dur (1889)
* Samospevi
== Viri ==
* Veliki skladatelji, DZS, 1995, ISBN 86-341-1454-6
== Glej tudi ==
*[[seznam skladateljev]]
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|César Franck}}
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/216892/Cesar-Franck Enciklopedija Britanica]
{{lifetime|1822|1890|Franck, Cesar}}
|