César Franck: Razlika med redakcijama

César ''Auguste Jean Guillaume Hubert'' se je rodil očetu, katerega rodbina je izhajala iz belgijsko-nemške meje, ter nemški materi. Očetove ambicije so bile, naj bi Cesar postal koncertni [[pianist]], preden se je leta [[1837]] vpisal na [[Pariški glasbeni konservatorij]] je študiral kompozicijo, je hodil na konservatorijukonservatorij v Liège-u. Leta 1842 se je za kratek čas vrnil v [[Belgija|Belgijo]], vendar se je leta [[1844]] vrnil v Pariz, kjer je ostal do konca življenja. V času obiskovanja pariškega konservatorija je dobil več nagrad za klavirsko in orgelsko igro ter fugo in kontrapunkt. S petindvajsetimi leti se je poročil s hčerko igralke, kar mu je njegova verna družina zamerila. Moral se je odseliti in začeti preživljati družino. Njegova odpoved karieri pianističnega [[virtuoz]]a je pripeljala do zaostritve odnosov z očetom.

Med svojimi prvimi leti v Parizu se je Franck preživljal s poučevanjem glasbe, tako s privatnim kot institucionalnim. Na različnih mestih je deloval tudi kot orglavec: med letoma 1847 in 1851 je bil orglavec v cerkvi ''Notre Dame de Lorette'', med letoma 1851 in 1858 pa v cerkvi ''St. Jean-St. Francois''. V tem času se je seznanil z delom francoskega izdelovalca [[orgle|orgel]] [[Aristide Cavaillé-Coll]]om in se izobraževal na področju izvajalske in improvizacijske tehnike na tem instrumentu. ČetaLeta [[1858]] je postal orglavec v novo posvečeni [[bazilika (arhitektura)|baziliki]] ''Saint Clotilde'', kjer je deloval do svoje smrti. Njegova prva zbirka orgelskih kompozicij je bila izdana šele leta [[1868]], ko je bil star 46 let, vsebuje pa eno njegovih najboljših skladb za to glasbilo; 25- minutno ''Grande Pièce Symphonique''. Ta skladba je tlakovala pot orgelskim simfonijam, ki so jih komponirali francoski skladatelji [[Charles-Marie Widor]], [[Louis Vierne]] in [[Marcel Dupré]].

Od leta [[1872]] do smrti je bil profesor orgelske igre na Pariškem konservatoriju. MednjegovimiMed njegovimi učenci so bili [[Vincent d'Indy]], [[Ernest Chausson]], [[Louis Vierne]] in [[Henri Duparc]]. Posebna Franckova izvajalska vrlina je bila [[glasbena improvizacija]] na orglah; mnogi muzikologi pa ga obravnavajo kot največjega orgelskega skladatelja po [[J. S. Bach]]u.

Leta [[1890]] je bil Franck udeležen v hudi [[prometna nesreča|prometni nesreči;]]. poPo njej je napisal znamenite Tri korale (''Trois chorals'') za orgle. Umrl je za posledicami nesreče, kmalu potem, ko je dokonlakdokončal zadnjega od treh koralov[[koral]]ov. Pokopan je na pokopališču v [[Montparnasse|Montparnassu]] v Parizu.

*Scenska glasba:

* [[Oratorij (glasba)]] ''Les Béatitudes''

* mašeMaše:

* simfonijeSimfonije:

* simfoničneSimfonične pesnitve:

* orgelskaOrgelska glasba:

* delaDela za orgle ali harmonij:

* klavirskaKlavirska glasba:

* komornaKomorna glasba: