Železniška nesreča v Zagrebu (1974): Razlika med redakcijama

'''Železniška nesreča v Zagrebu''' se je zgodila [[30. avgust]]a [[1974]] ob 22:40 na vzhodnem vstopu v [[Železniška postaja Zagreb|Železniško postajo Zagreb]] in je najhujša železniška nesreča na [[Hrvaška|Hrvaškem]], hkrati tudi najhujša železniška nesreča vseh časov v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in ena najhujših v Evropi.

 

 

Vlak je prevozil rdečo luč in s hitrostjo 104 km/h zapeljal na postajo, namesto dovoljene 40 km/h, kjer je zadel v peron, iztiril in se prevrnil. V nesreči je umrlo 153 potnikov, nekateri med njimi zaradi električnega udara, saj je vlak med prevračanjem podrl več drogov električne napeljave. Z identifikacijo izmaličenih trupel so imele oblasti hude težave, zato je bilo 41 neidentificiranih žrtev pokopanih v skupnem grobu na osrednjem zagrebškem pokopališču [[Mirogoj]]. [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] je po nesreči razglasil dan žalovanja.

Kasnejša preiskava je izključila tehnične napake, zato sta bila za povzročitev nesreče obtožena strojevodja (Nikola Knežević) in njegov pomočnik (Stjepan Varga), ki sta jo preživela. Preživeli potniki so navedli, da vlak ni upočasnil niti med prevažanjem železniških postaj Ludina in Novoselec, približno uro pred Zagrebom, in da se je nevarno nagnil. Preiskovalci si niso bili edini ali sta bila pod vplivom alkohola ali sta samo zaspala, vendar je bil najverjetnejši vzrok izčrpanost; oba sta tisti mesec opravila že po 300 ur dela in sta bila pred nesrečo brez počitka delala že 51 ur. Kljub tej olajševalni okoliščini je bil strojevodja obsojen na 15-letno zaporno kazen, njegov pomočnik pa na osemletno. Ni izključeno, da sta zaradi zamujanja vlaka, ki je bilo posledica nizkega standarda prometne infrastrukture, s pospešitvijo vožnje želela doseči zagrebško železniško postajo v rednem času.