Gradež (Italija): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+infopolje,+navpolje pokrajina |
m →Zgodovina: znamenitosti |
||
Vrstica 48:
== Zgodovina ==
Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] povezoval nasip s kopnim in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>
[[Slika:Barbana-island-2009.jpg|right|200px|Otok Barbano]]
==Zgodovinske znamenitosti==
Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref> ▼
* [[Bazilika]] sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
▲* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref>
{{commons|Category:Grado|Gradež}}
| |||