François Couperin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 38 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q50186
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 1:
[[Slika:François Couperin.jpg|thumb|François Couperin]]
'''François Couperin''', [[Francozi|francoski]] [[baročna glasba|baročni]] [[skladatelj]], [[Čembalo|čembalist]] in [[orglavec]], * [[10. november]] [[1668]], [[Pariz]], † [[12. september]] [[1733]], Pariz.
 
== Življenje in delo ==
François Couperin se je rodil v družini znanih francoskih glasbenikov. François II:, imenoval ''le Grand'' (Veliki) je bil najslavnejši med njimi. Pri 10-ih letih je izgubil starše. Očeta je nasledil kot organist v cerkvi Saint-Gervais. Leta 1693 je nasledil svojega učitelja Thomelina kot organist v ''Chapelle Royale'' z naslovom ''organist du Roi'', organist z imenovanjem [[Ludvik XIV|Ludvika XIV.]] in tudi učil prince čembalo in kompozicijo. Delal je na dvoru kralja Ludvika XIV. in kasneje [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV]]. Couperin se je leta 1724 preselil na ''Rue Radziwill'', blizu ''Académie Royale de Musique''. Tam je ostal do konca svojega življenja. Umrl je v Parizu leta 1733.
 
Skladateljev opus obsega 230 skladb za čembalo, ki so zbrane v štirih knjigah. To so [[Suita|suit]]e, ki opisujejo ljudi, naravo in vsakdanje prizore. Po zgledu [[Arcangel Corelli|Arcangela Corellija]] je napisal triosonate in vanje vnesel francoski stil. Namesto orgel je uporabil čembalo.
 
Med njegovimi skladbami najdemo tako posvetno kot cerkveno glasbo. Pisal je tudi koncerte in [[sonata|sonat]]e za razne kombinacije glasbil. Za dvorne zabave je spisal ples v maskah (''Les Dominos'') in versajske zabave (''Les Folies françaises''). Pisal je tenkočutno, z glasbo je namigoval na znane osebnosti, glsba je izkazovala duševno razpoloženje, značaj pokrajine in tudi mitološki svet. Couperinova glasba zahteva dobro tehniko igranja, saj je polna hitrih odlomkov z nizom šestnajstink za dve roki, kombiniral je tudi različne [[Tonaliteta|tonalitet]]e. Sodobniki so ga cenili kot mojstra za čembalo.
 
Bil pa je tudi glasbeni teoretik. Leta 1698 je objavil ''Pravila za spremljavo'' (''Regles pour l'accompagnement''), v letih 1715-1716 pa ''Umetnost igranja na čembalo'' (''L'Art de toucher le clavecin''). Uvedel je igranje tudi s palcem.
 
Odkrili in cenili so ga šele konec 19. stoletja ([[Brahms]]), [[Maurice Ravel]] je napisal suito ''Couperonov grob'', [[Richard Strauss]] pa ''Divertimento'' op.86 za mali orkester na Couperinove teme.
 
== Viri ==
* Veliki skladatelji, DZS, 1995, ISBN 86-341-1454-6
 
== Glej tudi ==
Vrstica 7 ⟶ 21:
* [[seznam baročnih skladateljev]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Škrbina o glasbeniku}}
* [http://colnect.com/sl/stamps/stamp/27720-Fran%C3%A7ois_Couperin_1668_-1733-Famous_People-Francija Poštna znamka]
 
 
{{lifetime|1668|1733|Couperin, François}}
[[Kategorija:Francoski skladatelji]]