Rade Hamović: Razlika med redakcijama

|awards=[[Red Narodnega heroja|Narodni heroj]]

'''Rade Hamović''', bosansko-hercegovski [[Generalpolkovnik (SFRJ)|generalpolkovnik]], [[partizanska spomenica 1941|prvoborec]], [[partizani|partizan]] in [[red Narodnega heroja|narodni heroj]], * [[13. februar]] [[1916]], † [[19. maj]] [[2009]].

Radetovi predniki so se okoli leta 1840 preselili s črnogorske planine [[Durmitor]] v vas Do pri [[Stolac|Stolcu]] v [[Bosna in Hercegovina|Hercegovini]]. V novem okolju so se Hamovići dobro znašli. Tako so do 1. svetovne vojne postali ena bogatejših družin v mestu [[Stolac]], z dvema hišama, od katerih je ena še danes najlepša v mestu. Rade v svoji [[Avtobiografija|avtobiografiji]] "Kapetan Rade sa Romanije" piše, da je bil njegov oče Milan "poslovni mozeg" družine. Med [[1.prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je obogatel s trgovino s kavo in hrano - ob privolitvi [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vlade.

Kot [[podporočnik]] [[JugoslovanskaVojska kraljevaKraljevine vojskaJugoslavije|Jugoslovanske kraljeve vojske]] je služboval v [[Zrenjanin|Zrenjaninu]].

Napad [[Nemčija|Nemčije]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 ga je zatekel v [[Polk|polku]] na terenu - v [[Baranja|Baranji]]. Po [[Kapitulacija|kapitulaciji]] kraljeve vojske je odšel v Sarajevo in takoj naprej v domači Stolac. Tam pa se mu je komaj uspelo izogniti gotovi smrti, vrnil se je v Sarajevo. Rade se je povezal s [[Svetozar Vukmanović|Svetozarjem Vukmanovićem]] in [[Hasan Brkić|Hasanom Brkićem]], ki sta organizirala priprave na vstajo v [[Bosna in Hercegovina|BiH]]. Koncem julija 1941 odide Rade na [[RomanijaBizantinsko cesarstvo|Romanijo]] in v Romanijskem NOP odredu postane načelnik štaba. Sledila je prva, a uspešna borba z Nemci. Skupaj s komandantom odreda, legendarnim [[Slaviša Vajner Čiča|Slavišo Vajnerom Čičom]], je načrtoval in vodil napad na ustaško oporišče v Sokolcu.