Rade Hamović: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 17:
|laterwork=načelnik Generalštaba JLA
|battles=
|awards=[[Red Narodnega heroja|Narodni heroj]]
}}
 
'''Rade Hamović''', bosansko-hercegovski [[Generalpolkovnik (SFRJ)|generalpolkovnik]], [[partizanska spomenica 1941|prvoborec]], [[partizani|partizan]] in [[red Narodnega heroja|narodni heroj]], * [[13. februar]] [[1916]], † [[19. maj]] [[2009]].
 
[[Generalpolkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] Ratomir Rade Hamović je bil načelnik [[Generalštab|Generalštaba]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]].
 
== Poreklo ==
Radetovi predniki so se okoli leta 1840 preselili s črnogorske planine [[Durmitor]] v vas Do pri [[Stolac|Stolcu]] v [[Bosna in Hercegovina|Hercegovini]]. V novem okolju so se Hamovići dobro znašli. Tako so do 1. svetovne vojne postali ena bogatejših družin v mestu [[Stolac]], z dvema hišama, od katerih je ena še danes najlepša v mestu. Rade v svoji [[Avtobiografija|avtobiografiji]] "Kapetan Rade sa Romanije" piše, da je bil njegov oče Milan "poslovni mozeg" družine. Med [[1.prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je obogatel s trgovino s kavo in hrano - ob privolitvi [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vlade.
 
== Življenjepis ==
Rojen je bil 13. februarja 1916 v Stolcu. Osnovno šolo je končal v rodnem mestu, gimnazijo v [[Sarajevo|Sarajevu]] in Višjo vojno akademijo v [[Beograd|Beogradu]] leta 1936.
 
Kot [[podporočnik]] [[JugoslovanskaVojska kraljevaKraljevine vojskaJugoslavije|Jugoslovanske kraljeve vojske]] je služboval v [[Zrenjanin|Zrenjaninu]].
 
=== Druga svetovna vojna ===
Napad [[Nemčija|Nemčije]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 ga je zatekel v [[Polk|polku]] na terenu - v [[Baranja|Baranji]]. Po [[Kapitulacija|kapitulaciji]] kraljeve vojske je odšel v Sarajevo in takoj naprej v domači Stolac. Tam pa se mu je komaj uspelo izogniti gotovi smrti, vrnil se je v Sarajevo. Rade se je povezal s [[Svetozar Vukmanović|Svetozarjem Vukmanovićem]] in [[Hasan Brkić|Hasanom Brkićem]], ki sta organizirala priprave na vstajo v [[Bosna in Hercegovina|BiH]]. Koncem julija 1941 odide Rade na [[RomanijaBizantinsko cesarstvo|Romanijo]] in v Romanijskem NOP odredu postane načelnik štaba. Sledila je prva, a uspešna borba z Nemci. Skupaj s komandantom odreda, legendarnim [[Slaviša Vajner Čiča|Slavišo Vajnerom Čičom]], je načrtoval in vodil napad na ustaško oporišče v Sokolcu.
 
Oktobra 1941 je bil Rade imenovan za komandanta [[Kalinovik|Kalinoviškega]] NOP odreda, ki je deloval na sektorju Sarajevo-[[Foča]]. Član [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] je postal 15. oktobra 1941.