|
}}
'''Osteoartróza''' ali samo '''artróza''' je degenerativna [[bolezen]] [[sklepartrologija|sklepov]]ov in pripadajočih struktur, [[mišica|mišic]], [[sluznik]]ov (burz), [[tetiva|tetiv]] in [[vezivo|veziva]], ki jo spremljata [[bolečina]] in motena gibljivost.<ref> http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=artroza, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 6. 2012.</ref> Kadar jo spremlja tudi [[vnetje]], gre za '''osteoartrítis'''.<ref> http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=osteoartritis, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 6. 2012.</ref>
== Patogeneza ==
Gre za raznoliko in večvzročno bolezen [[sinovialni sklep|sinovialnih sklepov]], ki jo povzročajo mehanski, genetski, presnovni, travmatski ali biološki dejavniki, ki porušijo normalno ravnovesje razgradnje in sinteze sklepnega [[hrustanechrustančevina|hrustanca]] in [[kost]]i pod njim. Posledica tega je napredujoča izguba morfologije in funkcije sklepnega hrustanca, skleroza kosti pod hrustancem ter tvorba [[subhondralna cista|subhondralnih cist]] (votline pod hrustancem) in [[osteofit]]ov (kostni izrastki). Na koncu so prizadete vse ostale sklepne in obsklepne strukture: [[sinovialna membrana|sinovialne membrane]], fibrozne ovojnice ter obsklepne [[kita|kite]] in mišice. Najpogosteje se pojavlja pri starostnikih; prizadeti sklepi so predvsem [[koleno|kolena]], [[kolk]]i in sklepi [[roka|rok]].<ref>Pal M., Krajnc I., Potočnik U.: Osteoartritis: patogeneza in farmakološko zdravljenje. Medicinski mesečnik, marec–april 2008, str. 88–93.</ref>
== Simptomi in znaki ==
Cilji zdravljenja so blaženje bolečin, ohranjanje gibljivosti sklepa ter izboljšanje njegove funkcionalnosti. Primarne oblike zdravljenja so [[rehabilitacija]] s fizikalno vadbo, ki povečajo moč, gibljivost in vzdržljivost prizadetega sklepa, ter uporaba [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]].<ref name=Merck>Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 294–297.</ref>
Medikamentozno zdravljenje predstavlja zlasti lajšanje bolečin s [[protibolečinsko zdraviloanalgetik|protibolečinskimi]] in [[protivnetno zdravilo|protivnetnimi zdravili]]. Pri bolnikih, pri katerih konzervativne metode zdravljenja niso uspešne, pa pride v poštev kirurška nadomestitev prizadetega sklepa z umetnim.<ref name=Bonnet>Bonnet C, Walsh D. Osteoarthritis, angiogenesis and inflammation. Rheumatology 2005; 44: 7–16.</ref> Za lajšanje bolečin se lahko daje [[paracetamol]] v odmerku do 1 grama štirikrat dnevno. Včasih so potrebna zdravila z močnejšim protibolečinskim delovanjem; uporabljajo se različna [[nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]], vključno z [[zaviralci COX-2]]. Za še učinkovitejše blaženje bolečin se lahko nesteroidna protivnetna zdravila kombinirajo z [[močni analgetikopioid|močnimi analgetiki]], npr. [[tramadol]]om ali [[opioid]]i. Lokalno, z injiciranjem v sklep, se uporabljajo [[kortikosteroidikortikosteroid]]i in pripravki s [[hialuronska kislina|hialuronsko kislino]]. Kortikosteroidi se lahko uporabijo največ 4-krat letno, njihova peroralna uporaba pa nima učinka. Zdravljenje s pripravki s hialuronsko kislino običajno poteka z 3 do 5 tedenskimi injekcijami. Tudi uživanje [[glukozamin]]a ali [[hondroitin sulfat]]a naj bi imelo blagodejni učinek na bolečino in napredovanje bolezni.<ref name=Merck/>
== Viri ==
|
