Redakcija: 13:54, 14. maj 2013 uredi Bostjan46 (pogovor \| prispevki) 5.437 urejanj m slika-pp ← Starejše urejanje		Redakcija: 03:34, 12. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{popravi}} [[Slika:Redeye Sailboat.jpg\|thumb\|right\|250px\|Oglas na jadrnici]] '''Oglaševánje''' je plačana oblika tržnega [[komuniciranje\|komuniciranja]], del tržno komunikacijskega [[splet]]a, ki pa je del [[~~marketing~~trženje\|marketinga]]a. Druge komponente tržnega komuniciranja (promocije) so tudi [[publiciteta]], [[odnosi z javnostmi]], [[osebna prodaja]], [[pospeševanje prodaje]], oprema prodajnega prostora, [[ovojnina\|embalaža]] ipd. V javni rabi je tudi izraz [[reklama]], ki pa ni sprejemljiv, saj konotira reklamacijo in zavajanje. Oglaševanje je visoko regulirana [[dejavnost]], v kateri ni oz. ne bi smelo biti prostora za zavajanje. Vrstica 8: Oglaševalski trikotnik sestavljajo: * '''Oglaševalec''': [[Podjetje]], ki naroči in plača [[oglaševanje\|oglas]]. * '''[[Oglaševalska agencija]]''': Podjetje, ki kreativno zasnuje in izvede oglas. * '''[[~~Medij~~Občilo\|Mediji]]i''': Organizacije, preko katerih oglasi dosežejo ciljne javnosti. == Zgodovina oglaševanja == V [[stari vek\|starem veku]] je bilo najpogostejše oglaševanje od ust do ust. Kljub temu pa so prva oglasna sporočila našli že v ruševinah [[Pompeji\|Pompejev]]. Prvi koraki proti sodobnemu oglaševanju so bili narejeni z iznajdbo [[tisk]]a v [[15. stoletje\|15.]] in [[16. stoletje\|16. stoletju]]. Že v [[17. stoletje\|17. stoletju]] so se oglasi pojavljali v tednikih v [[Anglija\|Angliji]]. [[Stoletje]] kasneje pa je bilo oglaševanje že široko razširjeno. Z razcvetom [[ekonomija\|ekonomije]] v [[19. stoletje\|19. stoletju]] je vedno bolj cvetelo tudi oglaševanje. Leta 1843 je prvo oglaševalsko agencijo ustanovil Volney Palmer v [[~~Philadelphia~~Filadelfija, ~~Pennsylvania~~Pensilvanija\|Philadelphiji]]. Na začetku so agencije delovale le kot posredniki za nabavo oglaševaskega prostora v časopisih, v [[20. stoletje\|20. stoletju]] pa so začele prevzemati tudi odgovornost za vsebino le-teh. == Zgodovina zunanjega oglaševanja == Vrstica 41: == Oglaševalski mediji == [[Slika:Cocacola-5cents-1900.jpg\|thumb\|Ena prvih tiskanih reklam za Coca Colo]] Nekateri oglaševalski mediji so: oglasni [[pano]]ji, [[radio]], [[kino]] in [[televizija\|televizijski]] oglasi, [[internet]]ne [[pasica\|pasice]], [[revija\|revije]], [[časopis]]i, [[koncert (glasbena prireditev)\|koncerti]], [[nalepka\|nalepke]], zadnje strani [[vstopnica\|vstopnic]] ... Katerikoli prostor za katerega je [[sponzor]] (podjetje) plačal [[denar]], da bi svoje sporočilo predstavil skozi medije, je oglaševanje. Prikrito oglaševanje v drugih zabavnih medijih je znano pod imenom »postavitev produktov«. Vrstica 47: TV oglasi so na splošno pojmovani kot najučinkovitejši široko-potrošniški oglaševalski [[format]]. To dokazujejo visoke [[cena\|cene]], ki jih TV postaje zaračunavajo za reklamni [[čas]] med zelo gledanimi TV dogodki. Dober primer je Ameriški [[Super bowl]] - finale ameriškega [[nogomet]]a, kjer 30 s reklamnega časa stane 2,3 [[milijon]]a [[dolar]]jev (podatek za [[2004]]). Oglaševanje na internetu je v uporabi šele v zadnjih nekaj letih. Cene internetnega oglaševanja so odvisne od mnogo dejavnikov (popularnosti strani, tematika...). V istem času se je pojavilo tudi oglaševanje po [[elektronska pošta\|e-pošti]], najpogostejša so vsiljiva sporočila, ki jih imenujemo [[nadležna pošta\|spam]] (podobno kot reklame trgovinskih centrov na dom). Nekatera podjetja so predlagala oglaševanje z [[logotip]]i podjetij na [[rezevoar]]jih za [[gorivo]] [[vesoljsko plovilo\|vesoljskih plovil]], tudi mednarodne [[vesoljska postaja\|vesoljske postaje]]. Kontroverzna je tudi uporaba podzavestnih zvijač v oglasih in o masovnem oglaševanju, ko človek ne more ostati [[nevtralnost\|nevtralen]]. Vrstica 162: == Oglaševalski cilji == Glavni cilj oglaševanja je povečati [[povpraševanje]] po določenem [[~~produkt~~zmnožek\|produktu]]u, storitvi ali [[ideja\|ideji]]. Druga dejavnika, ki vplivata na povpraševanje sta cena in zamenljivost. Zelo dober način za povečanje povpraševanja je, da dosežete prepoznavnost. Ta omogoča, da se visoko povpraševanje nadaljuje tudi po prenehanju oglaševanja. Produkt doseže največjo mero prepoznavnosti, ko postane [[sopomenka\|sinonim]] za vrsto produkta (njegov ime uporabimo kot izraz za vrsto). Prepoznavnost variira glede na potrošnike in trg. Legalno tveganje prevelike prepoznavnosti je udomačitev izraza, ki tako izgubi svojo blagovno znamko. Vrstica 174: * '''Težnje''': Oglaševalci »prisilijo« kupce, da sledijo [[trend]]om, ki jih sami ustvarijo. * '''Pričevanja''': Kvaliteto produktov lahko oglaševalci jamčijo s pričevanji navadnih [[uporabnik]]ov ali [[strokovnjak]]ov. * '''Pritisk''': Oglaševalci poskušajo prisiliti ljudi v hiter in kratek razmislek pred nakupom z [[geslo (računalništvo)\|gesli]], kot so: »Zaloge omejene ...« ([[razprodaja\|razprodaje]]). * '''Asociacije''': Produkte oglašujejo s privlačnimi [[dekle]]ti, uporabljajo trendovske besede, s katerimi potem asociramo produkt (daje občutek dobrega, primernega produkta). * '''Oglaševalska gesla''' Vrstica 183: == Nedobičkonosno oglaševanje == Enake tehnike oglaševanja lahko širijo koristne informacije prav zaradi svoje pronicljivosti - dosežejo zelo velik [[del]] [[prebivalstvo\|prebivalstva]]. Mnogi so mnenja, da oglaševanje s tem opravičuje svoj obstoj, medtem ko je komercialnih oglasov že preveč. Primeri takih informacij so resni problemi npr. [[Aids\|AIDS]], globalno segrevanje itd. == Viri in opombe ==

Oglaševanje: Razlika med redakcijama