Obleganje Jeruzalema (1187): Razlika med redakcijama

'''Obleganje Jeruzalema''' je bil vojaški spopad med [[križarji|križarskimkrižar]]skim [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskim kraljestvom]] in [[muslimani|muslimanskimi]] [[Ajubidi]], ki je trajal od [[20. september|20. septembra]] do [[2. oktober|2. oktobra]] [[1187]], ko je [[Saladin]] zavzel mesto. Padcu mesta je sledil razpad Jeruzalemskega kraljestva in [[tretja križarska vojna]].

Saladin je kristjanom dovolil romanje v Jeruzalem in jim prepustil [[bazilika SvetegaBožjega groba, Jeruzalem|baziliko Svetega groba]]. Muslimansko pravico do mesta je utrdil z obrednim umivanjem muslimanskih svetih krajev z rožno vodo. Za Jeruzalemom je osvojil še številna druga mesta in gradove, med njimi Belvoir, Kerak in Montreal, potem pa je začel drugič oblegati Tir.

Medtem je tirski nadškof Joscij prinesel v Evropo novico o katastrofalnem porazu križarjev v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]] in Evropa je takoj začela načrtovati novo križarsko vojno. [[29. oktober|29. oktobra]] [[1187]] je [[papež]] [[Papež Gregor VIII.|Gregor VIII.]] še preden je izvedel za padec Jeruzalema izdal [[Papeška bula|bulo]] ''[[Audita tremendi]]'', s katero je vojno tudi uradno napovedal. V [[Anglija|Angliji]] in [[Francija|Franciji]] so takoj uvedli tako imanovani ''Saladinov davek'', s katerim naj bi financirali vojno, vendar se je tretji križarski pohod začel šele leta [[1189]]. Križarji so bili razdeljeni v tri skupine, ki so jih vodili angleški kralj [[Rihard I. Levjesrčni]], francoski kralj [[Filip II. Avgust]] in [[cesar]] [[Sveto Rimskorimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]] [[Friderik I. Barbarossa]].