Bitinija in Pont (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 11 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q913382 |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 6:
|image_map_caption = Položaj Bitinije in Ponta v Rimskem cesarstvu
|continent = Azija
|region = [[Anatolija|Mala Azija]]
|era = [[antika]]
|status =[[rimska provinca]]
Vrstica 28:
}}
'''Bitinija in Pont''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Provincia Bithynia et Pontus}}), [[rimska provinca|provinca]] [[
==Zgodovina==
Vrstica 34:
===Bitinija kot rimska zaveznica===
Bitinijsko kraljestvo je prvič dobilo neodvisnost od velikih helenističnih kraljestev leta 297 pr. n. št. pod kraljem Zipoitom I. Bitinijskim (vladal približno 326-278 pr. n. št.). Prve stike Z Rimsko republiko je navezalo med vladanjem kralja Prusija I. Bitinijskega (vladal približno 228-182 pr. n. št.). V rimskih vojnah proti perzijskemu [[
Prusijev sin in naslednik Prusij II. (vladal 182–149 pr. n. št.) je prvi navezal tesnejše stike z Rimom. Po njegovem spodletelem napadu na rimsko zavezniško [[Pergamon]]sko kraljestvo leta 154, je morala Bitinija plačati ogromno vojno škodo. Prusij II. je zato poslal v Rim svojega sina Nikomeda II. Bitinijskega, da bi izpogajal znižanje letnih dajatev. Nikomed je v Rimu dosegel naklonjenost [[rimski senat|rimskega senata]], po neuspelem poskusu umora, ki ga je naročil njegov oče Prusij II., pa tudi rimsko podporo v uporu proti očetu. S pomočjo Rima in pergamonskega kralja [[Atal II. Filadelf|Atala II. Filadelfa]] je Nikomed II. premagal svojega očeta in leta 149 pr. n. št. zasedel njegov prestol. Po prihodu na oblast je sklenil zavezništvo z Rimom.
Vrstica 60:
Zaradi notranjih političnih sporov med Lucijem Kornelijem Sulo, Gajem Marijem in Lucijem Kornelijem Cinom Rimska republika ni mogla dokončno poraziti pontskega kralja Mitridata VI.. Leta 74 pr. n. št. je kralj Nikomed IV. Bitinijski umrl in svoje kraljestvo v upanju, da ga bo zavaroval pred pontsko agresijo, prepustil Rimljanom. Rimski senat je takoj sklenil, da bo Bitinijo priključil k Rimski republiki kot provinco pod neposredno rimsko upravo.
Nikomedova smrt je porušila ravnovesje sil v Mali Aziji in omogočila Mitridatu VI., da napade in osvoji njegovo kraljestvo, kar je sprožilo [[tretja mitridatska vojna|tretjo mitridatsko vojno]]. Rimljani so v Malo Azijo konzula [[Lucij Licinij Lukul|Lucija Licinija Lukula]], ki je pregnal Mitridata in njegovega armenskega zaveznika z rimskih posesti. Leta 71 pr. n. št. je ponovno vzpostavil rimsko prevlado v Mali Aziji in podjarmil Pontsko kraljestvo, Mitridat VI. pa je pobegnil k svojim zaveznikom v Armenijo. Lukul je leta 69 pr. n. št. napadel še Armenijo, vendar je kljub začetnim uspehom ni uspel osvojiti. Rimski senat ga je odpoklical in na njegov položaj imenoval [[Pompej Veliki|Gneja Pompeja Velikega]], ki je leta 65 pr. n. št. v armenskem delu [[Kavkaz]]a prepričljivo porazil Mitridata VI..
Pompej je po vrnitvi v Malo Azijo leta 64 pr. n. št. Bitinijo, zahodno polovico Ponta in grška mesta na črnomorski obali uradno priključil k Rimski republiki kot provinco pod neposredno rimsko upravo. Vzhodno polovico Pontskega kraljestva (Mala Armenija) je kot nagrado za zvestobo priključil h Galatskemu kraljestvu, v katerem je vladal Rimu zvest vazalni kralj Dejotar Galatski.
Vrstica 66:
===Rimska provinca===
====Rimske državljanske vojne====
Bitinija in Pont sta postala pomembna igralca v rimskih državljanskih vojnah. Ko je [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar]] leta 49 pr. n. št. prestopil [[Rubikon]] in sprožil državljansko vojno, je mnogo rimskih senatorjev pod Pompejevim vodstvom pobegnilo na vzhod. Galatski kralj Dejotar je stopil na stran svojega starega pokrovitelja Pompeja, zato mu je po Pompejevem porazu v bitki pri Farzulu in njegovi smrti leta 48 pr. n. št. grozila smrtna kazen, pred katero ga je rešilo poroštvo rimskega govornika [[Mark Tulij Cicero|Marka Tulija Cicera]]. Cezar je med svojim pohodom v [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]] za svojega namestnika v Mali Aziji imenoval Gneja Domicija Kalvina.
Med Cezarjevim vojskovanjem v Egiptu je rimski vazalni kralj Bosporskega kraljestva in najmlajši sin Mitridata VI. Farnak II. izkoristil priložnost in zasedel Kolhido in Malo Armenijo. Vladarja Kapadokije in Galatije, Arijobarzan III. in Dejotar, sta poklicala na pomoč Kalvina in rimska vojska je kmalu zatem napadla Farnaka. V bitki pri Nikopolu v vzhodni Mali Aziji leta 48 pr. n. št. je Farnak težko porazil rimsko vojsko in osvojil večino Kapadokije, Ponta in Bitinije.
Vrstica 74:
Cezar, ki je medtem postal rimski diktator, je leta 45 pr. n. št. za guvernerja Bitinije in Ponta imenoval Kvinta Marcija Krispa. Po Cezarjevem umoru 15. marca 44 pr. n. št. sta rimska senatorja [[Mark Junij Brut]] in Gaj Kasij Longin pobegnila iz Italije in leta 43 pr. n. št prevzela oblast v rimskih vzhodnih provincah, med katerimi je bila tudi Bitinija in Pont. Guverner Krisp je odklonil službovanje pri morilcu svojega gospodarja, zato ga je Kasij odstavil in ga prisilil k upokojitvi. Ko je [[drugi triumvirat]] leta 42 pr. n. št. porazil Bruta in Kasija v [[bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]], je oblast v vzhodnih provincah prevzel triumvir [[Mark Antonij]].
Drugi triumvirat se je leta 33 pr. n. št. ugasnil in z njim Antonijeva zakonska pravica po vladanju v vzhodnem delu republike. Po razpadu tiumvirata se je bitka za prevlado med Markom Antonijem in [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijanom]]
====Obrobna država====
| |||