Botanični vrt Univerze v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m standardno zaporedje poglavij
Vrstica 29:
Vrt je po odhodu Francozov in obnovi avstrijske uprave (1814) deloval še naprej kot srednješolska ustanova in se polagoma razvil v središče botaničnih raziskav na tedanjem [[Kranjska|Kranjskem]]. Hladnikov naslednik je bil [[Ivan Nepomuk Biatzovsky]], sledil pa mu je [[Andrej Fleischmann]]. Vrt je v tem času nenehoma napredoval, leta 1867, ko je Fleischmann umrl, pa je vodstvo prevzel [[Valentin Konšek]], ki je vrt preusmeril v vzgojo sadnih dreves, kar je drastično zmanjšalo število rastlinskih vrst. Leta 1886 je vodenje prevzel [[Alfonz Pavlin]] in v vrtu naštel samo še 312 rastlinskih vrst, to številko pa je s pomočjo izmenjav med vrtovi do leta 1910 povečal na 6412 rastlinskih vrst. Pavlinovo obdobje (1886–1931) pomeni čas temeljitih raziskav kranjske flore, nastanek herbarijske zbirke ‘''Flora exsiccata Carniolica''’ (1901-1936) in zbiranje herbarijske dokumentacije v samem vrtu.
 
Ob ustanovitvi ljubljanske univerze (1919) je vrt postal njen del (1920), njegove herbarijske zbirke pa temelj [[herbarij|herbarija]] današnjega [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|oddelka za biologijo]]. Leta 1945 je vodstvo vrta prevzel [[Jože Lazar]]. V času njegovega vodenja so zgradili [[rastlinjak]] in [[Laboratorij|laboratorijski prostor]], obnovili so pomožne vrtnarske naprave, skopali [[bajer]], kjer so opazovali procese zaraščanja, in uredili [[skalnjak]] na katerem so zbrali rastline z goratih delov [[Kras]]a. Med leti 1960 in 1992 je botanični vrt vodil [[Vinko Strgar]], kateriki je bil biolog in tudi izučeni [[vrtnar]] - praktik. Opravil je več raziskav na primerkih slovenskih endemitov.
 
=== Seznam vodij Botaničnega vrta ===
Vrstica 70:
 
11. julija 2010 je vrt praznoval dvestoletnico obstoja. Ob tej priložnosti je izšla [[monografija]] ''200 let Botaničnega vrta v Ljubljani'', avtorja dr. Bavcona<ref>{{navedi splet|url=http://www.botanicni-vrt.si/content/view/168/1/lang,si/|title=200 let botaničnega vrta v Ljubljani|publisher=Botanični vrt univerze v Ljubljani|year=2013}}</ref> , [[Banka Slovenije]] pa je izdala [[Slovenski evrokovanci|priložnostni evrokovanec]], na katerem je upodobljeno [[socvetje]] [[rebrinčevolistna hladnikija|rebrinčevolistne hladnikije]] (''Hladnikia pastinacifolia''), ki ga obkroža besedilo 200 LET{{•}} BOTANIČNI VRT{{•}} LJUBLJANA{{•}} SLOVENIJA 2010<ref>Spominski kovanec ob 200 letnici Botaničnega vrta, http://www.botanicni-vrt.si/content/view/153/1/lang,si/</ref>. Decembra 2010 je bil odprt tudi novi rastlinjak za tropske rastline, v katerega so preselili tropske rastline iz starega rastlinjaka, predvsem pa zasadili veliko novih. Nekatere so donirali evropski botanični vrtovi, s katerimi botanični vrt redno in tesno sodeluje.
 
==Sklici==
{{opombe}}
 
== Nadaljnje branje ==
Vrstica 87 ⟶ 90:
{{kategorija v Zbirki|University Botanic Gardens Ljubljana}}
* [http://www.botanicni-vrt.si Botanični vrt Ljubljana]
 
==Sklici==
{{opombe}}
 
{{Ljubljana}}