München: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 132 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1726 |
|||
Vrstica 14:
[[30. september|30. septembra]] [[1938]] so tu sklenili [[Münchenski sporazum]] o delitvi [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], ki so ga podpisali predsednik [[Velika Britanija|britanske]] vlade [[Neville Chamberlain]], predsednik [[Francija|francoske]] vlade [[Edouard Daladier]] in [[fašizem|fašistična]] [[diktator]]ja [[Adolf Hitler]] ter [[Benito Mussolini]], zgolj nekaj tednov potem, ko je [[Tretji rajh]] [[anschluss|priključil Avstrijo]].
'''Izvor kot srednjeveško mesto'''
Leta 1158 je bil Munchen prvič omenjen v dokumentu podpisanem v Ausburgu, zato se ta datum upošteva kot nastanek Munchna.
Knez Louis IV. je bil izvoljen za nemškega kralja v letu 1314 in kronan za svetega rimskega cesarja leta 1328. okrepil je položaj mesta, tako da mu je dal solni monopol – zagotovilo za dodatni dohodek.
V poznem 15. stoletju je mesto doživelo preporod gotske umetnosti – Stara mestna hiša je bila povečana in največja gotska cerkev Frauenkirche je bila zgrajena v le dvajsetih letih.
'''Prestolnica združene Bavarske'''
Ko se je Bavarska leta 1506 združila je Munchen postal njena prestolnica. V 16. stoletju je Munchen postal središče nemške protireformacije in renesančne umetnosti. Leta 1632 mod tridesrtletno vojno je mesto postalo volitvena rezidenca, ko je Maksimilijan I. dobil volitveno dostojanstvo. Leta 1634 je v mestu vladal kaos, saj je izbtuhnila kuga in tretjina prebivalcev je umrla.
Leta 1806 Munchen potaane glavno mesto novega Bavarskega kraljestva z državnim parlamentom in novima nadškofoma Munchna in Freisinga, ki sta prebivala v mestu. Dvajset let kasnjeje je bila tudi Landshut univerza preseljena v Munchen. Mnoge izmed najlepših zgradb v mestu do bile zgrajene v tem obdobju in so bile zgrajene med vladanjem prvih treh kraljev. Kasneje so bila leta vladanja princa regenta Lutipolda zaznamovana z izjemno unmetniško in kulturno dejavnostjo v mestu in okolici (Franz von Stuck in Der Blaue Reuter, Di Lasso, Wagner, Mozart)
'''Od prve do druge svetovne vojne'''
Po izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je postalo življenje v Munchnu zelo težko, saj so zavezniške blokade Nemčije pripeljale do pomanjkanka hrane in goriva. Med francoskimi zračnimi napadi so tri bombe pade na Munchen. Po prvi svetovni vojni je bilo mesto v središču političnih nemirov. Novembra leta 1918, na predvečer revolucije, so Ludwig III. in njegova družina pobegnilli iz mesta. Po umoru prvega republikanskega premieja Kurta Eisnerja februarja 1919 je bila razglašena Bavarska Sovjetska Republika. Komunisti so imeli moč in Lenin jim je poslal telegram, ampak je zvezo prekinil Freikorps maja 1919. Medtem ko je bila obnovljena republikanska vlada je Munchen postal leglo političnih skrajnežev, med katerimi se je Adolf Hitler in nacionalni socializem povečal v ospredje.
Leta 1923 so Hitler in njegovi privrženci uprizorili državni napad, da bi zrušili Weimarsko republiko in prevzeli oblast. Upor ni uspel, zato je Hitlerjeva aretacija začasno paralizirala nacistično stranko , ki ljudem izven Munchna skoraj ni bila znana. Mesto je spet postalo središče nacistične stranke leta 1933, ko so nacionalsocialisti prevzeli oblast. Socialistična delavska stranka je ustvarila prvo koncentracijsko taborišče v Dachau, ki je od Munchna oddaljen 10 kilometrov.
== Gospodarstvo in industrija ==
| |||