Stasi: Razlika med redakcijama

V letih od 1950 do 1989 je bilo v Stasiju zaposlenih skupno 274.000 ljudi, v prizadevanju za izkoreninjenje razrednega sovražnika.<ref name="koehler8">{{Harvnb|Koehler|2000|pp=8–9}}</ref><ref name="Fulbrook 2005 228">{{harvnb|Fulbrook|2005|pp=228}}</ref>. Pred njegovim koncem je bilo v njem polno zaposlenih 91.015 oseb, od tega 2.000 neuradnih sodelavcev, 13.073 vojakov in 2.232 častnikov vzhodnonemške vojske,<ref>Gieseke 2001, pp. 86–87</ref>, poleg njih pa še 173.081 neuradnih obveščevalcev znotraj države<ref>Müller-Enbergs 1993, p. 55</ref> ter 1.533 obveščevalcev v Zahodni Nemčiji.<ref>Gieseke 2001, p. 58</ref>.

Medtem ko ti izračuni o številu zaposlenih prihajajo iz uradnih evidenc, se, glede na zveznega komisarja, pristojnega za arhive Stasija v Berlinu, zaradi številnih uničenih evidenc, število obveščevalcev približuje 500.000-im,<ref name="koehler8"/>, po mnenju nekdanjega Stasijevega polkovnika, zaposlenega v protiobveščevalni službi, pa se ob vključitvi občasnih obveščevalcev lahko ta ocena povzpne vse do dveh miljonov.<ref name="koehler8"/>.

Častniki Stasija so bili nastavljeni v vseh glavnih industrijskih objektih; obsežnost nadzora je bila večinoma odvisna od vrednosti izdelkov za gospodarstvo;<ref name="Fulbrook 2005 228"/>; v vsakem stanovanjskem objektu je bil zadolžen en stanovalec, ki je moral poročati lokalnemu predstavniku policije (Volkspolizei, Vopo).<ref name="koehler9">{{Harvnb|Koehler|2000|p=9}}</ref>. Vohuni so poročali o vsakem sorodniku ali prijatelju, ki je čez noč ostal v drugem stanovanju.<ref name="koehler9"/>. V stenah apartmajev in hotelskih sob so bile izvrtane manjše luknje, skozi katere so agentje Stasija s posebnimi kamerami snemali državljane.<ref name="koehler9"/>. Šole, univerze in bolnišnice so bile nadvse prepojene z vohuni.<ref name="koehler9"/>.

Stasi je imel uradno kategorizacijo za vsako vrsto obveščevalca kot tudi uradne smernice, kako izvleči od nekoga informacijo.<ref>{{harvnb|Fulbrook|2005|p=241}}</ref>. Vloge obveščevalcev so bile razvrščene od tistih, ki so že bili nekako vključeni v državno varnost (policija, vojska), do disidentskih gibanj in protestantske Cerkve.<ref name="Fulbrook 2005 242–243">{{harvnb|Fulbrook|2005|pp=242–243}}</ref> Informacije, zbrane od slednjih dveh skupin, so bile uporabljene za delitev ali diskreditiranje posameznikov.<ref>{{harvnb|Fulbrook|2005|pp=245}}</ref>. Obveščevalce so naredili za pomembne, glede na materialne ali socialne spodbude, prežete z občutkom dogodivščin, pri tem je bilo po uradnih podatkih zgolj 7,7% obveščevalcev prisiljenih v sodelovanje. Velik delež teh je bilo članov SED-ja, neobičajna ni bila niti zaposlitev na podlagi izsiljevanja.<ref name="Fulbrook 2005 242–243"/>. Veliko število obveščevalcev je prihajalo iz vrst sprevodnikov, hišnikov, doktorjev, bolniških sester in učiteljev; Milke je verjel, da so najboljši obveščevalci tisti, katerih delovna mesta so dovoljevala stalni kontakt z javnostjo.<ref name=Revolution1989>{{cite book|last=Sebetsyen|first=Victor|title=Revolution 1989: The Fall of the Soviet Empire|publisher=[[Pantheon Books]]|location=New York City|year=2009|isbn=0-375-42532-2}}</ref>.

Položaj Stasija se je precej povzpel po podpisutistem, ko so države Vzhodnega bloka leta 1975 podpisale [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|HelsinškeHelsinško listinelistino]], 1975 s strani držav Vzhodnega bloka,ki katerojo je tedanji generalni sekretar SED-ja [[Erich Honecker]] označil kotza grožnjo njegovemu režimu, saj je vsebovala zavezujoče spoštovanje človekovih pravic, vključno s svobodo mišljenja, vesti, vere in prepričanja.<ref name="koehler142">{{Harvnb|Koehler|2000|p=142}}</ref>. V tem letu je število obveščevalcev naraslo na 180.000, pred tem se je gibalo od 20 do 30 tisoč v zgodnjih 50-ih, 100 tisoč je doseglo leta 1968 kot odgovor na [[Ostpolitik]] (normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in Vzhodno Evropo) in na [[Protesti leta 1968|študentsko-delavske proteste]] po svetu tega leta.<ref>{{harvnb|Fulbrook|2005|pp=240}}</ref>. Stasi je deloval tudi kot približek KGB-ju za opravljanje dejavnosti v drugih vzhodnoblokovskih državah kot je bila Poljska, kjer so bili Sovjeti prezirani.<ref name="koehler76">{{Harvnb|Koehler|2000|p=76}}</ref>.

Stasi se je infiltriral v skoraj vsak vidik življenja NDR. V sredini 80-ih je mreža obveščevalcev začela rasti v obeh nemških državah; do trenutka, ko je Vzhodna Nemčija padla v letu 1989, je v Stasiju bilo Stasiju 91.015 zaposlenih, in 173.81081 obveščevalcev.<ref>Gieseke 2001, p. 54</ref>. Stasi je ohranil večji nadzor nad prebivalstvom kot katerakoli druga tajna policijavpolicija v zgodovini.<ref>''[{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6692895.stm |title=Computers to solve stasi puzzle]''-[[ |publisher=BBC]], Friday |date=25 May .5.2007 |accessdate=2.5.2013}}</ref>. Imel je enega polno zaposlenega agenta na vsakih 166 prebivalcev Vzhodne Nemčije. Razmerje je naraslo ob vključitvi obveščevalcev, to je na enega obveščevalca je prišlo med 6 in 7 ljudi. Za primerprimerjavo, [[Gestapo]] je imel zaposlenega enega policista na 2.000 ljudi. Ta primerjava je vodila lovca na nacistične zločince [[Simon Wiesenthal|Simona Wiesenthala]] k temu, da je oklical Stasi za bolj zatiralsko od Gestapa.<ref>{{citenavedi newsknjigo| url=http://www.nytimes.com/books/first/k/koehler-stasi.html | worktitle=Stasi: The NewUntold YorkStory Timesof the East German Secret Police |author=Koehler, John O. |year=1999 |publisher=Westview Press |isbn=0-8133-3409-8}}</ref>. Za dodatek so bili Stasijevi agentje med drugim vključeni tudi v vladne in vohunske agencije zahodnonemške države.

V nekaterih primerih je prihajalo tudi do vohunjenja med zakonci. Tak rimerprimer je bila mirovna aktivistka [[Vera Lengsfeld]], katere mož, Knud Wollenberger, je bil obveščevalec Stasija.<ref name=Revolution1989/>.

Ljudje so bili zaprti v zaporih iz različnih razlogov, od tega, da so hoteli zapustiti državo, do tega, da so pripovedovali politične vice. Zapornike so držali izolirane in dezorientiarane, brez informacij o dogodkih v zunanjem svetu.<ref name="MfS cancer">''[{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/352461.stm |title=Dissidents say MfS gave them cancer]''—[[ |publisher=BBC]], Tuesday |date=25 May 1999.5.1999 }}</ref>.

Do 70. let se je Ministrstvo odločilo, da bo prenehalo z očitnim pregonom nasprotnikov režima na način, ki so ga uporabljali do tedaj, to je z aretacijami in krutim mučenjem. Spoznali so, da je psihološko nadlegovanje veliko manj prepoznano kot tako, njegove žrtve in podporniki pa s tem manj verjetno izzvani, da bi pozročali večji odpor. Žrtve se naj ne bi niti zavedale vira svojih problemov ali celo njegove dejanske narave. ''Zersetzung'' je bil oblikovan kot proces dajanja žrtev na stranski tir in postopnega izključevanja, saj naj bi s takim nadlegovanjem izgubile voljo do nadaljevanja "»neprimernih" « dejavnosti.

Velika prednost takega nadlegovanja je bila v tem, da ga je zaradi njenenjegove subtilne narave bilo možno zanikati. To je bilo pomembno tudi zaradi poskusa vzhodnonemških oblasti, da izboljšajo svojo podobo na mednarodnem prizorišču v 70. in 80. letih.

Tehniko ''Zersetzung'' so sprejele tudi druge vzhodnoevropske varnostne službe, zlasti ruska FSB.<ref>{{Citenavedi knjigo book|last=Harding |first=Luke |title=Mafia State |location=London |publisher=Guardian Books |year=2011201 1 |pages=282-8288 |isbn=(HB) 978-0852-65247-3}}</ref>.

* pomoč pri vzpostavitvi tajne policije etiopskega diktatorja [[Mengistu Hajle Marjam|Mengistuja HaileHajleja MariamaMarjama]]<ref>[{{navedi novice| url=http://www.economist.com/node/9867981 |title=A brave woman seeks justice and historical recognition for past wrongs]. |date=27 September 2007.9.2007 ''|work=The Economist''.}}</ref><ref name="Mellon"/>,

* pomoč pri usposabljanju ljudi v času [[Fidel Castro|Castrovega]] režima na Kubi. Stasijevi inštruktorji so delali na Kubi, obenem so se kubanski komunisti usposabljali v Vzhodni Nemčiji.<ref>Seduced by secrets: inside the Stasi's spy-tech world. Kristie {{harvnb|Macrakis. P. |2008|p=166–171.}}</ref> Vodja Stasija [[Markus Wolf]] pri tem opisuje, kako je nastavil kibanskikubanski sistem po vzorcuvzhodnonemškegavzorcu vzhodnonemškega.<ref>The culture of conflict in modern Cuba. Nicholas A. Robins. P. 45.</ref>.

* pomoč Stasijevih strokovnjakov pri gradnji sistema tajne policije v Angoli, Mozambiku in Južnem Jemnu<ref name="Mellon">[http://cv.jmellon.com/mfs.pdf THE FOREIGN INTELLIGENCE-GATHERING OF THE MfS’ HAUPTVERWALTUNG AUFKLÄRUNG]. Jérôme Mellon. 16 October .10.2001.</ref>,

* pomoč pri vzpostavitvi tajne policije ugandskega diktatorja [[Idi Amin Dada|IdiIdija Amina]]<ref name="Mellon"/><ref name=gdr1>Gareth M. Winrow: The foreign policy of the GDR in Africa, p. 141</ref>,

* organiziranje, usposabljanje in indoktrinacija sirskih varnostnih služb<ref>Rafiq Hariri and the fate of Lebanon (2009). Marwān Iskandar. P. 201.</ref>,

* pomoč pri izgradnji tajne policije ganskega voditelja [[Kwame Nkrumah|Nkrumaha]]. Ob padcu njegovega režima so v Gani aretirali Stasijeveg častnika Jurgena Rogallo<ref name="Mellon"/><ref name="Koehler1999">Stasi: the untold story of the East German secret police ({{harvnb|Koehler|1999). John O. Koehler.}}</ref>.

* pošiljanje spečih agentov na Zahod; na primer [[Günter Guillaume]], postal je eden glavnih pomočnikov zahodnonemškemu socialdemokratskenu kanclerju [[Willy Brandt|Willyju Brandtu]], poročal je tako o njegovi politiki kot privatnem življenju. Leta 1974 je po odkritju njegovega vohunjenja za Vzhodno Nemčijo sledila afera, s katero je moral Brandt odstopiti s položaja kanclerja. Guillaume je bil obsojen na 13 let, njegova žena pa na osem let zapora, vendar so ju leta 1981 izpustili na prostost v zameno za ujete zahodne vohune.<ref>{{cite news |title=Gunter Guillaume, 68, Is Dead; Spy Caused Willy Brandt's Fall |author=Craig R. Whitney |work=The New York Times |date=12 April 1995 |url=http://www.nytimes.com/1995/04/12/obituaries/gunter-guillaume-68-is-dead-spy-caused-willy-brandt-s-fall.html |accessdate=20 May 2009}}</ref>.

* [[Martin Schlaff]] - glede na preiskave v nemškem parlamentu, je avstrijski miljonar s Stasijevim kodnim imenom “Landgraf” in registracijsko številko "3886-86" služil denar z dobavo dobrin pod embargom Vzhodni Nemčiji<ref name="Martin Schlaff">{{cite web |url=http://www.haaretz.com/weekend/special-report-the-schlaff-saga/the-schlaff-saga-laundered-funds-business-ties-to-the-stasi-1.312799 |title=The Schlaff Saga / Laundered funds & 'business' ties to the Stasi |date=7 September 2010 |publisher=Haaretz}}</ref>.

* [[Sokratis Kokkalis]] - Stasijevi dokumenti namigujejo na to, da je bil grški poslovnež bil njihov agent, katerega operacije so vsebovale pošiljanje zahodnih skrivnih tehnologij Vzhodni Nemčiji, prav tako podkupovanje grških uradnikov, da so kupovali zastarelo vzhodnonemško telekomunikacijsko opremo<ref>[{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/news/world/europe/olympiakos-soccer-chief-was-spy-for-stasi-661893.html |title=Olympiakos soccer chief was 'spy for Stasi']. |work=The Independent. |date=24 February .2.2002.}}</ref>.

* sodelovanje s [[Frakcija rdeče armade|Frakcijo rdeče armade]], prvotno skupino Baader-Meinhof, levičarsko teroristično organizacijo, ki je delovala predvsem v Zahodni Nemčiji,

* odredba o antisemitski kampanji - mazanjem židovskih pokopališč in drugih mest s svastiko in drugimi nacističnimi simboli v Zahodni Nemčiji<ref name="paulbogdanor.com">[http://www.paulbogdanor.com/left/eastgermany/nazis1.html E. Germany Ran Antisemitic Campaign in West in ’60s]. Washington Post, 28 February .2.1993.</ref>,

* sodelovanje pri kampanji pri ustvarjanju obsežnega gradiva in propagande proti Izraelu<ref name="paulbogdanor.com"/>,

* pošiljanje večje vsote denarja neonacističnim skupinam na Zahodu, z namenom diskreditiranja Zahoda<ref>Neo-Nazism: a threat to Europe? Jillian Becker, Institute for European Defence & Strategic Studies. P. 16.</ref>,

* umor [[Benno Ohnesorg|Benna Ohnesorga]], nemškega univerzitetnega študenta, ki so ga izvedli Stasijevi agenti med demonstracijami v Zahodnem Berlinu leta 1967, je vzburkal celotno gibanje levičarskih protestov in nasilja<ref>[{{navedi splet| url=http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,1968-revisited-the-truth-about-the-gunshot-that-changed-germany-a-627342,00.html |title=The Truth about the Gunshot that Changed Germany]. |work=Spiegel Online. |date=28 May .5.2009 |accessdate=2.5.2013}}</ref><ref>[{{navedi novice| url=http://www.economist.com/node/13745822?story_id=E1_TPSQVRNN |title=The gunshot that hoaxed a generation]. |work=The Economist. |date=28 May .5.2009 |accessdate=2.5.2013}}</ref>,

* [[operacija INFEKTION]] (slovensko ''okužba'') - pomoč KGB-ju pri širjenju dezinformacij o Aidsu, bolezni, ki naj bi jo ustvarili v ZDA; Miljonimiljoni ljudi po svetu še danes verjamejo v te trditve<ref name="John. O. KoehlerKoehler1999">Koehler, John O. (1999) ''Stasi: The Untold Story of the East German Secret Police'' ISBN 0-8133-3409-8.</ref><ref name="infektion">[{{navedi splet| url=https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/vol53no4/soviet-bloc-intelligence-and-its-aids.html |title=Operation INFEKTION - Soviet Bloc Intelligence and Its AIDS Disinformation Campaign]. |author=Boghardt, Thomas Boghardt. |year=2009 |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=2.5.2013}}</ref>.

* [[razlitje kemikalij v Sandozu]] - domnevno naročilo KGB-ja Stasiju, danaj sabotira kemično tovarno kotza odvrnitev pozornosti od [[Černobilska nesreča|Černobliske nesreče]], ki se je zgodila šest mesecev prejeprej v Ukrajini<ref>KGB{{navedi orderednovice Swiss explosion to distract attention from Chernobyl. United Press International. 27 November 2000.</ref><ref name|url="sandozirishtimes">[http://www.irishtimesswissinfo.comch/newspapereng/world/2000/1123/00112300085Police_moot_new_probe_into_Schweizerhalle_blaze.html?cid=1762686 Stasi|title=Police accusedmoot ofnew Swissprobe disaster].into TheSchweizerhalle Irishblaze Times|work=swissinfo.ch 23 November 2000|date=20.</ref><ref>Sehnsucht Natur: Ökologisierung des Denkens (2009)11.2000 Johannes Straubinger|accessdate=2.5.2013}}</ref>.

* Raziskovalciraziskovalci so našli dokaz o odelkuoddelku smrti, ki je izvrševal številne atentate po naročilu vzhodnonemške vlade v letih od 1976 do 1987. Poskusi za pregon članov oddelka so propadli.<ref>{{Citenavedi novice news|first=Thomas |last=Hall |title=Svensk tv-reporter mördades av DDR |url=http://www.dn.se/DNet/jsp/polopoly.jsp?d=147&a=185847 |publisher=[[Dagens Nyheter]] |date=25 September 2003 |accessdate=20 January 2008 |language=Swedishšvedsko}}</ref><ref>{{Citenavedi newsnovice|first=Leif |last=Svensson |title=Misstänkt mördare från DDR gripen |url=http://www.dn.se/DNet/jsp/polopoly.jsp?d=147&a=186255 |publisher=[[Dagens Nyheter]]/[[Tidningarnas Telegrambyrå]] |date=26 September .9.2003 |accessdate=20 January .1.2008 |language=Swedishšvedsko}}</ref><ref>{{Citenavedi novice news|title=Misstänkte DDR-mördaren släppt |url=http://www.dn.se/DNet/jsp/polopoly.jsp?d=148&a=215428 |publisher=[[Dagens Nyheter]]/[[Tidningarnas Telegrambyrå]] |date=17 December .12.2003 |accessdate=20 January .1.2008 |language=Swedishšvedsko}}</ref>.

* poskus umora Wolfganga Welscha, kritika vzhodnonemškega režima. Sodelavec Stasija Peter Haack; (njegovo kodno ime je bilo Alfons;) se je spoprijateljil z Welschem in ga zatem oskrboval s hamburgerji, zastrupljenimi s talijem[[talij]]em. Trajalo je tedne, predno so zdravniki ugotovili razlog Welsheve nenadne izgube las.<ref>Seduced by secrets: inside the Stasi's spy-tech world. Kristie {{harvnb|Macrakis. P. |2008|p=176.}}</ref>.

* Dokumentidokumenti v arhivih Stasija trdijo, da je KGB ukazal bolgarskim agentom, danaj umorijo [[poskus atentata na papeža Janeza Pavla II.|papeža Janeza Pavla II.]], Stasi je bil pri tem naprošen za zabris sledi<ref>{{citenavedi splet web|url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1538173,00.html |title=Stasi Files Implicate KGB in Pope Shooting |publisher=Deutche Welle}}</ref>.

* Letaleta 1975 je Stasi prisluškoval pogovoru med vodjema zahodnonemške krščanskodemokratske zveze [[Helmut Kohl|Helmutom Kohlom]] in [[Kurt Biedenkopf|Kurtom Biedenkopfom]]. Kasneje je ta pogovor pricurljal na časopis ''Stern'' kot prepis zapisan s strani ameriške obveščevalne službe. ''Stern'' je ob tem trdil, da so jim Američani prisluškovali, pri čemer je zahodnonemška javnost v to zgodbo tudi verjela.<ref>Stasi: shield and sword of the party (2008). John C. Schmeidel. P. 138.</ref>.