Ivo Andrić: Razlika med redakcijama

Po izpustu iz zapora, mu oblasti odredijo hišni pripor v [[Ovčarevo|Ovčarevu]] in [[Zenica|Zenici]], kjer ostane vse do [[1917]]. leta.

 

 

Leta [[1927]] je delal v [[konzulat]]ih v [[Marseille|Marseillu]] in [[Pariz]]u, naslednje leto pa na poslaništvu v [[Madrid]]u. Tega leta je bila objavljena njegova pripovedka ''Most na Žepi''. Od [[1930]] do [[1933]] je bil [[sekretar]] stalne delegacije [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] pri [[Društvo narodov|Društvu narodov]] v [[Ženeva|Ženevi]]. V tem času je objavil prvi del [[trilogija|trilogije]] ''Jelena, žena koje nema''. Med obema vojnama je zavzemal funkcijo pooblaščenega [[minister|ministra]] in izrednega [[poslanec|poslanca]] jugoslovanske vlade v [[Berlin]]u (do [[1939]]). Po začetku [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]], zaradi nestrinjanja z oblastmi v [[Beograd]]u, da odpoved na mesto [[ambasador]]ja in se vrne v Beograd. Med vojno živi odmaknjeno v svojem stanovanju v Beogradu (na Zelenem vencu, za katerega je rekel, da je najgrše mesto na svetu) in ne dovoli nikakršno tiskanje ali objavljanje svojih del. Takrat tudi piše svoja najboljša dela, ki so kasneje doživela svetovno slavo.